Drgetajoča Amerika

Preteklo soboto zjutraj je ameriško zvezno državo Oklahoma stresel najmočnejši potres v njeni zgodovini; z magnitudo 5,6 je močno poškodoval več deset hiš. Ranjenih k sreči ni bilo.

Prvi popotresni ukrep, ki ga je sprejela guvernerka Mary Fallin, je bila zaustavitev obratovanja nekaj deset vrtin na najhuje prizadetem območju v okolici mesta Pawnee na severu zvezne države. Pri potresu namreč najverjetneje ni šlo za naravne seizmične procese, temveč ga je s svojo dejavnostjo povzročil človek.

Amerika doživlja renesanso črpanja nafte in zemeljskega plina. Tehnologija hidravličnega lomljenja velikega obsega, vtiskanja v velikih količin vode pod visokim pritiskom v vrtine, jim je omogočila izkoriščanje zalog, ki so prej veljale za nedostopne. Na ozemlju ZDA trenutno deluje več kot milijon in pol naftnih in plinskih vrtin. Po količini načrpane nafte so Američani deveti, po količini načrpanega zemeljskega plina pa celo peti na svetu. In Oklahoma je, skupaj z zveznima državama Teksas in Kansas, država z največ novimi vrtinami.

Pri pridobivanju ogljikovodikov nastanejo velike količine odpadne vode. Večinoma gre za slanico, ki pridre na površje skupaj z nafto in plinom, pomemben delež pa predstavlja s kemikalijami »začinjena« voda, ki jo uporabljajo pri hidravličnem lomljenju. In namesto da bi to vodo odpeljali do čistilnih naprav, jo večinoma potisnejo kar nazaj v zemeljsko globino ob pomoči posebej izdelanih reinjekcijskih vrtin. Trenutno jih v ZDA deluje približno 40 tisoč in v Oklahomi so po sobotnem potresu nekaj desetim prepovedali obratovanje. Prav te vrtine naj bi namreč povzročale povečano seizmično aktivnost zadnjih let.

Po podatkih Ameriške geološke službe je bilo med letoma 1973 in 2008 na območju srednjih in vzhodnih ZDA, ki nimajo izrazitih tektonskih prelomnic, v povprečju 21 potresov z magnitudo 3 ali več na leto. Lani so jih zabeležili več kot tisoč. Na območjih, ki so zaradi človeške dejavnosti izpostavljena potencialno rušilnim potresom, živi sedem milijonov Američanov. Na nekaterih področjih se je potresna nevarnost dvignila na raven Kalifornije, ki leži na znameniti tektonski prelomnici svetega Andreja. »Oklahoma naj bi imela sicer dva močnejša potresa na leto,« je za New York Times povedal geolog z Univerze Oklahoma State Todd Halihan. »V zadnjih nekaj letih smo jih imeli na tisoče. V nekaj letih smo zabeležili za nekaj tisočletij seizmične aktivnosti.«

Povečana potresna aktivnost ni neposredno povezana s hidravličnim lomljenjem, posredno pa je prav proizvodnja velikih količin odpadne vode, ki pri tem nastaja, ključna za nemirna tla. Če v ZDA na leto v zemljo vtisnejo približno 7,5 milijarde litrov odpadne vode, se to pač mora nekje poznati.