Uberminister

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je bil v Združenih državah Amerike in del obiska je namenil »vpeljevanju sodobnih poslovnih modelov, ki temeljijo na digitalnih tehnologijah«. Gre za pojav, ki ga lahko poimenujemo z več imeni: ekonomija delitve, ekonomija souporabe, sodelovalno gospodarstvo … Lahko bi tudi rekli, da gre za podjetja, ki pobirajo provizijo za to, da ljudje prek njihovih spletnih strani drug od drugega kupujejo stvari ali delovno silo.

Največje takšno podjetje je Uber, prek katerega ljudje ponujajo in iščejo prevoz, in z njegovo izvršno direktorico za komuniciranje Betsy Mansiello je Koprivnikar podpisal pismo o nameri. V njem sta se zavezala, da se bosta trudila, da bi Slovenija in Uber skupaj razvijala sodelovalno gospodarstvo pri nas in v Evropi. 

Kot je v ponedeljek v oddaji Odmevi pojasnil Koprivnikar, so korporacije, kakršna je Uber, »zelo zainteresirane za odkrito sodelovanje, ker naletijo v vseh evropskih državah, logično, na težave pri uvajanju teh novih modelov«. »Težave« so mil izraz, saj je Uberjev revolucionarni poslovni model v številnih evropskih državah prepovedan. Taksistične storitve prek tega podjetja lahko opravlja kdorkoli, brez licence, brez številnih stroškov, ki so posledica regulacije trga delovne sile, financiranja socialne države in varstva potrošnikov. Uber je mogoč, ker se prek spleta ljudje laže oglašujejo in iščejo ponudnike, ker splet hkrati omogoča, da vozniki in potniki drug drugega ocenjujejo, to pa naredi storitev varnejšo od štopanja. Tako kot pri celotnem sodelovalnem gospodarstvu pa je revolucionarna pocenitev storitev.

Taksisti v Evropi so bili še pred kratkim prepričani, da se jim Uberjevega načina poslovanja ni treba bati. Spomladi pa je evropska komisija izdala navodila državam članicam, naj bodo prepovedi in omejitve zadnja možnost za odziv na podjetja, kot je Uber. »Hočemo, da je Evropa tako odprta za inovativne poslovne modele kot ZDA,« je za britanski časnik Guardian dejal podpredsednik komisije Jyrki Katainen in dodal, da to ne pomeni vzporednega gospodarstva, v katerem ni pravil.

Kot je povedal Koprivnikar, želi biti Slovenija pri tem »referenčna«. »Ne da bomo kar slepo nekaj vpeljevali, ampak da poiščemo možnosti, ki bodo sprejemljive za našo zakonodajo,« je pojasnil v Odmevih. Kako si predstavlja prihodnost novega modela sodelovalnega gospodarstva, pa je razložil že pred odhodom v ZDA, ko je predsednik Borut Pahor gostil posvet Slovenija 2030 – Priložnosti digitalne preobrazbe za Slovenijo. »Ne boš več zaposlen, ampak boš delal. Ni pomembno delovno razmerje, ampak delo. Od dela boš dobil bonitete, plačila, pokojninsko dobo, plačal boš davke. Kako, kje, za koga boš delal, bo postalo nepomembno.« Koprivnikar nas mora samo še prepričati, da to niso sanje kapitalistov in mora delavcev.