Nagrada za zdravje

V zadnji številki revije Manager se je direktor Javnega podjetja Snaga Janko Kramžar pohvalil, da mu je od leta 2010, ko je prevzel največje slovensko komunalno podjetje, uspelo za skoraj štirikrat znižati raven absentizma. »Poskušamo zagotoviti najboljše razmere za delo. Nikoli nismo varčevali pri opremi. Uvedli smo zdrave zajtrke in rekreacijo, poskušamo krepiti zdravstveno kondicijo, zaposlene pa finančno spodbujamo, da ne izkoriščajo bolniških odsotnosti.« Zadnji ukrep so predlagali sindikati, pojasnjuje predsednica Svobodnega sindikata Snaga Ivanka Turk.

»Pri nas je bilo kar precej izkoriščanja bolniških, opravljamo pa tako dejavnost, da delo pač mora biti opravljeno,« je dejala. Izkoriščanje se je po njenih besedah kazalo v tem, da so bili ljudje pogosteje odsotni zaradi bolezni v mesecih, ko je čas za »sezonska dela«. Kot pojasnjuje predsednik drugega sindikata, Stane Novak, se je vodstvo težave lotilo tako, da je najelo detektivsko agencijo, sindikati ji redno pošiljajo sezname delavcev, ki so na bolniškem dopustu, agencija pa jih vsak mesec s seznama izbere 20 in jih nenapovedano obišče. »Ob uvedbi nadzora smo sindikati zahtevali stimulacijo,« pravi Ivanka Turk. Delavec tako za vsake tri mesece, ko ni odsoten zaradi bolezni, prejme desetino izhodiščne plače za prvi tarifni razred, torej malo manj kot 50 evrov. »Težave, da bi ljudje bolni hodili v službo, podjetje nima,« pravi Ivanka Turk. »Zdaj nekateri namesto bolniške vzamejo dopust,« dodaja Stane Novak iz sindikata Snaga, KNSS-Neodvisnost.

Tudi druga podjetja, ki poznajo takšno stimulacijo, so jo uvedla ob navedbah o zlorabah bolniške odsotnosti. Pri vseh takih zlorabah mora sodelovati tudi delavčev osebni zdravnik, saj lahko bolniški dopust omogoči zgolj, kadar pacientu zdravstveni razlogi preprečujejo delo. »Tega je zelo malo,« pravi Igor Švab, predstojnik katedre za družinsko medicino na ljubljanski medicinski fakulteti. Po njegovem se včasih res zgodi, da ljudje želijo bolniški dopust, tudi ko niso tako bolni, da ne bi mogli delati, ali celo prikazujejo zdravstveno stanje v bistveno slabši luči, kot objektivno je.

»Naloga zdravnika je, da bolniku verjame in mu zaupa, da je to, kar je navedel, resnica. Ves odnos med zdravnikom in bolnikom temelji na medsebojnem zaupanju, ki se po mojih izkušnjah zelo redko izkorišča za potrebe bolniške odsotnosti. Posamezni primeri sicer so, se pa njihova pogostost po mojem preveč potencira.« Hkrati pa zdravniki opozarjajo, da ljudje zelo pogosto delajo bolni. Pojavu se reče prezentizem. »Finančna stimulacija v primeru neuporabe bolniškega staleža je močan dejavnik tveganja za prezentizem,« poudarja dr. Alenka Škerjanc s kliničnega inštituta za medicino dela. Delavec že tako ali tako ne dobi celotne plače, ko je na bolniškem dopustu, in že to odvrača od odsotnosti. »V raziskavah s področja prezentizma je dokazano, da je že samo nižji osebni dohodek v bolniškem staležu eden od najpomembnejših dejavnikov, ki delavce vodijo na delo tudi tedaj, kadar so tako bolni, da bi lahko odšli v bolniški stalež. Če pa se temu pridruži še izguba finančne stimulacije, je tveganje za prezentizem še večje,« pravi Alenka Škerjanc.