Zgolj začasni premor?

Študentskemu organiziranju se obetajo prve večje spremembe po dobrih dveh desetletjih statusa quo in afer, povezanih z njim. Prejšnji teden so poslanci v delovnem telesu državnega zbora za izobraževanje sicer zavrnili novelo zakona o skupnosti študentov (ZSkuS), ki jo je pripravilo Študentsko društvo Iskra, v zakonodajni postopek pa jo je vložila Združena levica, a vse kaže, da boj še ni končan.

Študentsko društvo Iskra je letos spomladi strankam v državnem zboru predlagalo manjše, a pomembne dopolnitve veljavne zakonodaje. Prav ta ureja delovanje ŠOS ter njenih entitet. Po besedah Jureta Novaka iz Iskre je »novela predvidevala vrsto rešitev, ki bi naredile delovanje študentskih organizacij bolj transparentno in učinkovitejše«. Ob sprejetju predloga bi študentske organizacije, ki na leto porabijo 11 milijonov evrov javnega denarja, morale poslovati po določilih zakona o javnem naročanju. Poleg tega bi morale z zakonom v pogodbe vključiti protikorupcijsko klavzulo, kar bi »onemogočilo posle z bivšimi funkcionarji in njihovimi podjetji«, dodaja Novak. Novela je predvidevala jasno opredelitev javne pravne subjektivitete študentskih organizacij. S temi spremembami so soglašali zlasti pri računskem sodišču in uradu informacijskega pooblaščenca.

Najbolj je presenetil odziv pristojnega ministrstva za izobraževanje. Njegovo stališče do predlagane zakonske spremembe je bilo še pred nekaj meseci izrazito odklonilno. Tedaj je direktor direktorata za visoko šolstvo Stojan Sorčan predlagano spremembo označil za nepotrebno, saj naj bi bilo vprašanje študentske korupcije »urejeno že v drugih kazenskih zakonih«.

Sedaj na ministrstvu očitno obračajo ploščo. Na seji parlamentarnega odbora za izobraževanje so se zavzeli za pripravo nove študentske zakonodaje. Ali to pomeni pripravo novega zakona o skupnosti študentov, niso želeli razkriti. Povedali pa so, da bodo v skupino povabili predstavnike več ministrstev, študentske organizacije, Iskre, rektorske konference tudi zasebnih visokošolskih zavodov … Jure Novak opozarja, da utegne biti spreminjanje študentske zakonodaje dvorezen meč. Ob vseh večjih zakonodajnih spremembah študentske organizacije pohitijo s privatizacijo in razprodajo premoženja. »To se je že zgodilo s Hostlom Celica to poletje. Med obravnavo sedanje novele je študentskim funkcionarjem uspelo privatizirati zavod ŠOU hostel v zgolj nekaj tednih.« Rešitev bi bila po njegovem prepričanju sprejetje vmesne novele zakona, ki bi vključevala zgolj določila zakona o javnem naročanju in protikorupcijsko klavzulo. O teh ukrepih so po Novakovem mnenju »enotni znotraj ministrstva, vlade in dela Študentske organizacije Slovenije«.

Študentsko organiziranje po 20 letih doživlja prvo resno preizpraševanje smisla in predvsem namena študentskih organizacij.