DeSUS ruši zdravstveno reformo

Nov zakon o lekarniški dejavnosti je slab, slabo pripravljen, zmeden, nedosleden, vsebinsko nedorečen, koalicijsko neusklajen, neustaven in je tudi »skrpucalo«, sta pretekli teden naštevala predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo Tomaž Gantar (DeSUS) in njegov strankarski šef Karl Erjavec. Stranka je, v soglasju s SDS, celo predlagala, da bi postopek sprejemanja zakona zaustavili. »Praktično ni zadovoljnega s tem zakonom. Nasprotujejo mu občine, nasprotuje mu velik del stroke, nasprotuje mu tudi glavni plačnik javnega zdravstvenega sistema …« je v izredno kritičnem tonu v parlamentu razlagal Gantar in špekuliral, ali morda le ne držijo kritike, da se zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc ne zna pogovarjati z zainteresirano javnostjo in ali zakona ni pisala brez dialoga … Če ocene DeSUS-a držijo, se nam seveda ne piše dobro. Novi zakon o lekarniški dejavnosti je namreč zgolj priprava na prihajajočo zdravstveno reformo oziroma veliko pomembnejši zakon o zdravstveni dejavnosti in zdravstvenem zavarovanju, na katera čakamo že vsaj kakšno desetletje. In če zdravstvena ministrica niti lekarniškega zakona po enem letu javne razprave ne zna napisati, se bo zelo verjetno zgodba ponovila tudi v nadaljevanju. Morda še celo v bolj dramatični obliki. Ker je predsednik vlade Miro Cerar že dobil od ostalih dveh koalicijskih partneric, SD in DeSUS-a, nekakšen ultimat – Kolar Celarčevi dajejo čas za predstavitev zdravstvene reforme le še do novega leta – , je lahko lekarniški zaplet tudi prolog bodočih hujših zapletov v koaliciji.

Toda nekaj v tej sliki najnovejšega zdravstvenega zapleta vendarle ne drži. Ne drži namreč, da so praktično vsi deležniki proti za DeSUS spornemu zakonu. Ravno nasprotno. Mnoge organizacije, celo večina vpletenih, je z njim razmeroma zadovoljna. Ena najpomembnejših je recimo Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Kot pojasnjuje Damijan Kos iz ZZZS, so sicer sami res poslali 12 strani pripomb k zakonu, a predvsem zato, ker so »natančni«. Načeloma ZZZS zakon podpira: »Mi podpiramo cilj nove ureditve in vidimo v njej izboljšave.« Kos ocenjuje, da je po njegovem ključna razlika med tem, kar predlaga zdravstveno ministrstvo, in tem, kar predlaga ZZZS, majhna. Gre predvsem za to, za kaj naj se uporabijo presežki v lekarnah. »Če kdo naše pripombe zlorablja, je bolj verjetno, da so v ozadju skriti drugi interesi,« dodaja, pri čemer omenja predvsem zasebne lekarnarje in težnjo ministrstva, da končno uredi koncesije. »Najslabše bi bilo, če bi sedaj zakon pospravili za novih 10 let v predal,« pravi.

Ravno tako ni res, da zakonu nasprotuje stroka. Res je, da zakonu vehementno nasprotuje »Strokovno združenje lekarnarjev Slovenije« pod vodstvom Matije Centriha iz zasebne lekarne Dobrova. Omenjeno »Strokovno združenje lekarnarjev Slovenije« je recimo letos poleti začelo celo zbirati podpise proti lekarniškemu zakonu. So namreč za odpravo omejitev števila koncesij za lekarne, so za omejitev javne lekarniške mreže, njihovo stališče je, da bi moralo lekarništvo postati gospodarska dejavnost, skrbi jih zamrtje zasebne pobude na tem področju in podobno. A to seveda ni v prvi vrsti »Strokovno združenje lekarnarjev Slovenije«, ampak združenje zasebnih koncesionarjev lekarnarjev. Resnična stroka, kot so Slovensko farmacevtsko društvo, Fakulteta za farmacijo, je drugačnega mnenja.

Predsednik sindikata farmacevtov Slovenije Damir Domjan recimo pravi, »da ima, širše gledano, zakon več pozitivnih kot negativnih vsebin«, nasprotujejo pa mu po njegovem predvsem tisti, »ki želijo sprivatizirati javni sektor« in sprostiti trženje z zdravili. V sindikatu podpirajo namero ministrstva, ki želi prepovedati različne oblike pospeševanja prodaje zdravil, kot so kartice zvestobe. Ravno tako podpirajo prepoved t. i. vertikalnih povezav, to je povezav med proizvajalci in prodajalci zdravil: »V Nemčiji, Avstriji, Italiji, Španiji, na Portugalskem … je prepovedano, da bi bil proizvajalec zdravil lastnik lekarne. To se je zgodilo v celotni vzhodni Evropi, in na zadnjem posvetu lekarnarjev, ki ga je organizirala naša zbornica, nam je bilo jasno povedano, da v Sloveniji v tej smeri ne smemo iti,« razlaga.

Erjavec in Gantar vehementno kritizirata zakon, h kateremu pa od 80 amandmajev sama nista vložila niti enega.

Pravzaprav so nekateri nad za DeSUS spornim zakonom že dobesedno navdušeni. Državni svet oziroma njihova sicer kritična komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je glede zakona v svojem mnenju zapisala celo, da ga podpirajo in ga »ocenjujejo kot izredno kvalitetnega, saj, kar je redko, ponuja celovito sliko trenutnega stanja lekarniške dejavnosti«. Daleč od tega torej, da »praktično ni zadovoljnega s tem zakonom«, kot poskušata prikazati Erjavec in Gantar. Pravzaprav še huje in še bolj paradoksalno. Celo DeSUS sam se je še nedavno vehementno zavzemal prav za rešitve, ki jih omenjeni zakon ponuja, zdaj pa jih Gantar in Erjavec problematizirata.

Ena izmed pomembnejših novosti novega zakona je recimo prepoved že omenjenega t. i. vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti, torej prepoved poslovnih povezav med proizvajalci zdravil in prodajalci. Zdravila namreč niso navadni tržni produkt, katerega prodajo in uživanje je upravičeno promovirati. Prav to pa je v interesu proizvajalcev, ki lahko neupravičeno pospešujejo prodajo zdravil, če so še poslovno povezani s trgovino. Predstavljajte si, da bi podjetje Kemofarmacija, ki je v lasti farmacevtske skupine Celesio, dobilo koncesijo za svoje lekarne. Toda parlamentarna zakonodajnopravno služba je v svojem mnenju med drugim zapisala, da bi lahko prepoved lastniških povezav med prodajalci in proizvajalci zdravil pomenila neustaven poseg v svobodno gospodarsko pobudo in pravico do zasebne lastnine.

Omenjeni strah parlamentarne zakonodajnopravne službe je sicer v vmesnem času že izpuhtel. Med parlamentarci je namreč zaokrožila sodba sodišča EU, ki je prepoved vertikalnih povezav dovolila. Ko sta Italija in Nemčija leta 2006 prepovedali poslovne povezave med lekarnarji in proizvajalci zdravil, je sodišče EU sklenilo, da je prepoved v skladu s pravnim redom skupnosti, saj trgovanje z zdravili, »s katerim se ukvarja lekarništvo, ni navadna trgovina z blagom, zato zakonodajalec v posamezni državi lahko uvaja omejitve, če presodi, da se s takšnimi potezami povečuje kvaliteta in zanesljivost posredovanja zdravil,« kot piše v sodbi. A kljub temu Gantar, ki mu je kot predsedniku odbora za zdravstvo ta sodba gotovo znana, še naprej problematizira prepoved vertikalnih povezav, Erjavec pa še ponavlja, da je zakon »ustavno sporen«.

In še nekaj. Ko je novembra 2013 parlament sprejemal DeSUS-ov zakon o zdravilih, je poslanska skupina DeSUS stala na diametralnem stališču. Poslanci DeSUS so tedaj, lahko preberemo v arhivih, v parlamentarnem postopku neuspešno »večkrat predlagali ter vložili dopolnila, s katerim bi prepovedali vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti«. Zaradi njihove takratne akcije je državni svet dal celo veto na zakon. K tistemu DeSUS-ovemu zakonu je bilo ravno tako vloženih okrog 60 amandmajev, pa v stranki niso ponavljali, da je zakon slabo pripravljen. Tako je bilo leta 2013, ko je zdravstveni resor vodil DeSUS. Danes, ko resor vodi ministrica Milojka Kolar Celar, so v stranki ploščo obrnili. Zdaj je ustavno sporna celo rešitev, katere avtorji so bili oni sami. Zakaj so v DeSUS-u pripravljeni rušiti ministrico in celo koalicijo prek zakona, ki so ga konec koncev letos poleti v koaliciji tudi podprli?

Dejstvo je, da je področje zdravstva za DeSUS izredno pomembno. Upokojenci so recimo pomembni posamični lastniki zavarovalnice Vzajemna. Dejstvo pa je tudi, da so v preteklosti že obstajali poskusi podkupovanja podpornikov te stranke. Bivša predsednica Zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak nam je recimo leta 2014 povedala, da je od Vzajemne dobila ponudbo za 50 tisoč evrov sponzorskih sredstev (za društvo), tudi pod pogojem, da preneha govoriti o zanjo spornem dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ki ga namerava koalicija sedaj ukiniti. Tomaž Gantar je, kot minister za zdravje, sicer z zasebnimi zdravstvenimi zavarovalnicami odlično sodeloval. In prav to, se zdi, je tudi v tem primeru namen DeSUS-a. Bolj zaščita zasebnega kot pa javnega interesa, kar sicer načeloma izpostavlja Gantar.

O tem so prepričani tudi v Združeni levici, ki so se tokrat postavili na stran SMC oziroma v bran ministrici za zdravje. Marko Kržan (ZL), ki je v stranki pristojen za primer, pravi, da imajo sicer sami določene pomisleke o zakonu, a ne takšnih, ki jih ne bi bilo mogoče odpraviti z amandmaji. Zaradi tega so Gantarjevi in SDS-ovi »gesti rušenja zakona« nasprotovali. »Bojimo se učinka domin: zrušili bodo zakon o lekarništvu, zakon o zdravstveni dejavnosti je že blokiran, torej ne bo nič z omejevanjem koncesij. Ko bo (če bo) zdravstveno ministrstvo pripravilo novelo zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki bi ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bodo to po očitno spet blokirali … ministrica pa v začetku leta razrešena. Razlog: ni pripravila zakonskih rešitev,« našteva.

Pomanjkljiva pravila pri podeljevanju koncesij niso posledica nesposobnosti uradnikov, ampak posledica interesov, ki jim tak status quo ustreza in v imenu katerih zdaj nastopa tudi DeSUS.

Zakon o lekarniški dejavnosti je, tako kot večina drugih zdravstvenih zakonov, star že 25 let. Pomanjkljiva, luknjičasta, neurejena pravila pri podeljevanju koncesij zasebnikov, na kar že leta opozarja npr. računsko sodišče ali protikorupcijska komisija, seveda ni posledica nesposobnosti zakonodajalcev ali uradnikov, ampak posledica interesov, ki jim tak status quo ustreza. In ki se recimo kažejo tudi v zadnji v presenetljivi akciji stranke DeSUS, ki skorajda več ne najde besed, s katerimi bi kritizirala zakon. H kateremu pa, od skupaj okrog 80 amandmajev, ni vložila niti enega.