Operacija Barbarossa

Petinštirideset vojakov Slovenske vojske, ki jih namerava Slovenija zaradi zavez Natu poslati na Baltik, bo državo v prihodnjih treh letih stalo kar 12 milijonov evrov, je priznal načelnik generalštaba Andrej Osterman. To so šele preliminarne ocene, je odgovoril na poslansko vprašanje Mihe Kordiša (ZL).

Na zadnjem vrhu zveze Nato v Varšavi je zavezništvo sklenilo na meje z Rusijo, v Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko, poslati misijo 4000 vojakov, s katero naj bi odvračalo, kot so udeleženci srečanja sporočili v izjavi, »vse napadalnejšo Rusijo«. V tej misiji bo Slovenija v okviru kanadske bojne skupine skupaj z Italijani sodelovala v Latviji. A teh 45 vojakov, ki nas bodo stali 12 milijonov evrov, gre proti Rusiji šele konec prihodnjega leta, Slovenska vojska pa je v okviru druge misije na Baltik že poslala prvih 30 vojakov. Ti se uradno udeležujejo »večmesečnega usposabljanja«. Ne le da je na novo odkrita identiteta Nata vse dražja, v Sloveniji se glede sodelovanja v njegovih misijah odločamo vse bolj sporno.

Parlamentarci nikoli niso odločali o napotitvi omenjenih 45 vojakov proti Rusiji, čeprav je ta misija politično veliko občutljivejša od vseh preteklih napotitev. Da je Slovenija o napotitvi vojakov sprva obvestila druge države, šele potem pa domačo javnost, je morda v skladu z zakonom, po katerem lahko o napotitvah v tujino odloča vlada. Toda ali je o teh napotitvah pravilno odločila vsaj vlada?

Glede napotitve prve skupine 30 vojakov so recimo iz Slovenske vojske odgovorili, da naj bi udeležbo vojske na usposabljanju potrdila vlada v načrtu mednarodnih vojaških vaj. A se je nato po naših dodatnih vprašanjih izkazalo, da omenjenega »večmesečnega usposabljanja« na seznamu ni. Kaže, da na obrambnem ministrstvu hitijo izpolnjevati obljube zavezništvu tudi s kreativnim branjem zakonodaje, kar pa parlamentarcev (še) ne moti. Na začetku tega meseca je namreč parlamentarni odbor za obrambo zavrnil predlog Združene levice, po katerem bi o napotitvah vojske na mednarodne operacije ali misije moral odločati parlament. Predloga niso podprli niti poslanci SD, ki so pred šestimi leti sami vložili podoben predlog.