Ubervlada

»Dejstvo je, da Uber prinaša korenite spremembe v urbano mobilnost, pozitivno vpliva na zaposlitvene možnosti, gospodarski razvoj in kakovost življenja,« je v ponedeljek v državnem zboru povedal predsednik vlade dr. Miro Cerar. Točneje bi bilo, če bi rekel, da Uber prinaša »samozaposlitvene možnosti«, saj v podjetju ni zaposlen noben voznik. Njegovi predstavniki trdijo, da niso delodajalec, ampak samo zelo dobra tržnica – spletni prostor, ki za svobodno naročanje in zagotavljanje hitrih, varnih in poceni prevozov zaračunava 25-odstotno provizijo, na katero v lokalnem okolju ne plača davka. »Uber je z vidika potnika povsod enak,« je v sredo na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil njegov predstavnik za jugovzhodno Evropo Davor Tremac. Uber za potnika

vedno pomeni samo klik na telefonu, vožnjo in oceno te vožnje. »Z vidika voznika pa je povsod drugačen, saj se vedno prilagodimo lokalni zakonodaji,« je povedal Tremac. Revolucionarne Uberjeve ponudbe UberPOP, ki omogoča, da stranke vozi vsak z avtom in izpitom, sicer ne dovoli nobena evropska zakonodaja.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki mu je Cerar pred kratkim podelil naziv »koordinator digitalne transformacije«, sicer trdi, da se bo v prihodnosti revolucija, kakršno prinaša Uber, razširila še na druga področja, saj »ljudje ne bomo zaposleni, bomo pa delali«. Vendar je glede Slovenije in Uberja za zdaj pomembnejša druga opomba. Kot so v sredo sporočili predstavniki podjetja, si želijo storitve v Sloveniji ponujati »kmalu«, vendar so prej potrebne spremembe. Pri nas se namreč Uber ne bo prilagodil zakonodaji, ampak se bo zakonodaja prilagodila Uberju. To podjetje sicer v Evropi ne ponuja storitve UberPOP, vendar je zanj zelo pomembno, da vozniki niso licencirani kot taksisti, ampak za »najem vozila z voznikom«. Za to obliko prevozov v večini držav veljajo blažji pogoji in zato nižji stroški kot za taksiste. Nižji stroški in manj birokracije pa pomenijo večjo konkurenco, nižje plače in nižje cene. Pri nas najem vozila z voznikom sploh ni reguliran, vendar se ministrstvo za infrastrukturo že intenzivno ukvarja s spremembami. Minister Peter Gašperšič je dal sodelavcem to nalogo 22. septembra, dan preden je Koprivnikar v ZDA podpisal pismo o nameri z Uberjem. Pismo je zaveza, da bo Slovenija skupaj s korporacijo razvijala sodelovalno gospodarstvo pri nas in v Evropi.

Kaj pridobi Slovenija z naklonjenostjo Uberju? Razen za turiste so taksiji v Ljubljani že zdaj zelo poceni, saj je večina voznikov samozaposlena in dela za nizko plačo. Bi morali biti veseli, da nam bo Uber pomagal »razvijati sodelovalno gospodarstvo«? Kakšna sploh bo ta pomoč in zakaj jo potrebujemo?

Koprivnikar je v ponedeljek v državnem zboru pojasnil, da njegov nedavni obisk v ZDA sploh ni bil političen, ampak »deloven«. Nato se je popravil, da je šlo za »razvojno politiko« in ne za »razvijanje političnih razmerij«. »Naš končni cilj je, da velike korporacije v Sloveniji vzpostavijo razvojne centre, v katerih bi lahko Slovenija uveljavljala svojo vizijo prihodnosti. Medtem ko mi še kar razpravljamo o tem, ali si to želimo ali ne, se to okoli nas dogaja z izredno hitrostjo.« Ampak razpravo potrebujemo prav zato, ker je Koprivnikarjeva vizija prihodnosti delo brez zaposlitve. Cerar ni tako zelo zagret, saj obljublja dialog in poudarja pomen delavskih pravic, vendar je dvakrat poudaril, da moramo biti hitri: »Če želimo družbo prihodnosti, bo treba delati in se pogumno odločiti za nekatere rešitve. Ne moremo čakati, da vsi okoli nas sprejemajo odločitve, mi pa stojimo na miru.« Pravzaprav bi njuna ponedeljkova nastopa v državnem zboru zvenela manj žalostno, če bi iskreno rekla, da država nima izbire in mora z drugimi državami tekmovati za privabljanje kapitalistov.