Novi romski zakon

Na voljo je nov zakonski predlog za ureditev nekaterih najbolj žgočih vprašanj, ki se tičejo romske manjšine. Zakon, ki so ga napisali v Združeni levici, bi bil dobrodošel že včeraj, ne šele jutri, a je njegova prihodnost zdaj v rokah koalicije.

Pisci zakona se zavedajo, da predlog ne dosega idealov reševanja zapletenih romskih tem oziroma »trajnih optimalnih sprememb«, pač pa »trenutno optimalne spremembe«. Zakon resda ne posega bistveno v sistemsko popolnoma neurejeno stanje nelegalnih romskih naselij, a vendarle določa vsaj to, da se zemljišča, na katerih bivajo Romi, ne morejo prosto prodajati, kot se dogaja v zadnjem času.

Poleg tega strožje določa obveznost občin, da Romom zagotovijo »ustrezne bivanjske razmere«, in predvideva, da to lahko namesto upornih občin stori država, potem pa posamezni občini odvzame namenska sredstva, ki jih ta sicer dobiva od nje. Med obveznosti občin po zakonu sodi tudi »minimalna komunalna oskrba« romskih objektov in naselij ne glede na njihov pravni status. Ta vključuje »oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda, odvoz komunalnih odpadkov, dostop do javne ceste in gradnjo javnih objektov«.

Pa še nekaj bistvenega spreminja zakon – sestavo in način imenovanja krovnega organa romske samouprave – Sveta romske skupnosti, ki že vse od ustanovitve hromi razvoj romskih organizacij, saj zagotavlja monopolni položaj Zvezi Romov Slovenije na račun vseh drugih romskih društev in zvez.

A dejansko rešitve, ki so jih napisali v Združeni levici, niso bistveno drugačne od nekaterih dosedanjih poskusov spreminjanja zakona, recimo od zakona, ki so ga pred letom in pol predlagali v tedanjem Zavezništvu Alenke Bratušek. Tudi tisti zakon je predvidel spremembe, kakršne predvideva predlog Združene levice, vendar ni dobil podpore koalicije.

Res pa je, da so v Zavezništvu Alenke Bratušek zakon pisali mimo Romov oziroma romskih predstavnikov in organizacij, v Združeni levici pa so pod vodstvom bivšega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka to počeli v sodelovanju z njimi. Pa še nekaj je zdaj drugače, kot je bilo lani poleti. Vlado očitno grabi panika zaradi tožb, ki so ju zoper Slovenijo pred evropskim sodiščem za človekove pravice vložili Romi, ki zahtevajo vsaj priznanje pravice do pitne vode in komunalne infrastrukture.

V teh razmerah bi vladi oziroma koaliciji še kako prav prišel zakon, ki modernizira preživete sistemske ureditve. V tem primeru bi ga lahko hitro spoznala za skladnega z nacionalnim programom ukrepov za Rome, ki ga pripravlja in prispevala glasove za potrditev zakona v državnem zboru. Ali še bolje, da bi nacionalni program, ki ne prinaša bistvenih novosti, uskladila z aktualnim predlogom zakona in naredila nekaj res dobrega za Rome.