A Tribe Called Quest: We got it from Here … Thank You 4 Your Service

+ + + +

Marca letos je udarila žalostna novica, da je umrl Phife Dawg, droben po postavi in osupljiv po otresanju z rimami, kultni, veteranski in nič manj kot legendarni emsi zasedbe A Tribe Called Quest (ATCQ), ki se je dolga leta boril s hudo obliko sladkorne bolezni. Kmalu so sledile presenetljive govorice, da je bila skupina blizu konca snemanja albuma pobotanja, prvega po osemnajstih letih, prvega po razpadu zaradi različnih vizij, pa tudi spora z založbo. In pred kratkim je sledila še novica, da so govorice tokrat resnične.

Ena ključnih zasedb hiphopa z začetka devetdesetih let, torej iz obdobja njegovega splošnega razcveta in globalnega pohoda, je po razpadu leta 1998 sicer v novem tisočletju občasno ponovno nastopala na različnih festivalih in dogodkih. A o novih studijskih projektih se ni govorilo. Tihega upanja niso gojili niti goreči feni. Pa smo ga le dobili. Zajeten plošček z zajetnim imenom in zajetnim spremstvom gostujočih glasbenikov: k produkciji ali mikrofonskim praksam so pristavili André 3000, Kendrick Lamar, Kanye West, Anderson Paak, Talib Kweli, ne manjkata pa niti stara kolega skupine Consequence in Busta Rhymes, ki je v rap kondiciji kot že dolgo ne. Eno klavirsko je odtipkal celo Elton John, na dveh posnetkih pa zabrenkal Jack White. ATCQ je tokrat celo v popolni postavi, saj se je po letu 1991 vrnil tekstopisec in občasni emsi Jarobi White. Neke vrste obletnica, srečanje, praznovanje kulta torej, le da nič kaj veselo.

Povratniški albumi, projekti, končani po smrti člana skupine, in projekti z zajetnim kupom gostujočih glasbenikov po navadi ne obetajo veliko. Najpogosteje gre za posiljene zlepljenke, oportunistične poteze ali brezidejno starostno dolgočasje, tudi blodnje. We got it from Here … ne pade v nobeno od naštetih kategorij. Ob napovedi je fenom zastal dih in zdaj si lahko oddahnejo, saj gre za konsistenten, nabrit, tekoč, instrumentalno bogat, a nepretenciozen izdelek s klasično »trajbovskimi« besednimi gimnastičnimi premetavanji in sporočilom. Kar je bilo sprva zastavljeno kot povratniški, zadnji in poslovilni album z družbenopolitičnim nabojem, je postalo aktualnopolitični hommage, pieteta. Album je namreč izšel v tednu ameriških volitev in ironični refreni, kot je »All you black folks – mexicans – poor folks you must go; muslims and gays, boy we hate your ways!« so hitro postali uteha ali spodbudne besede šokirani, razočarani in histerični populaciji v dnevih po objavi volilnih izidov.

We got it from Here … je glasbeno plošča upanja in zelo rahlo optimističnega ravnotežja, v besedilih pa ne manjka krepkejše, lucidne kritike. Ne opira se samo na stare trike skupine, ni ne retro in ni progresivna. Je globok poklon in skromno slovo od enega pronicljivejših glasov zlate dobe rap glasbe.