Grosupeljski geto

V Grosupljem, najsevernejšem izmed dolenjskih naselij, kjer med večinskimi prebivalci in Romi zija globok prepad, so se prvi pred drugimi odločili zavarovati s 3,5 metra visokim betonskim zidom.

Po pisanju časnika Delo betonski zid, ki raste na meji romskega naselja Smrekec, gradi zasebno prevozniško podjetje Transport Finec, ki ima tamkaj parkirišče za tovornjake in želi pred Romi »zaščititi svojo lastnino«. Pri tem mu gre na roke tudi občina, saj podjetje menda za postavitev zidu nima gradbenega dovoljenja, in to čeprav zid raste celo na delu zemljišča, ki je v občinski lasti. »Kako podjetje uredi poslovne prostore in okolico, je poslovna odločitev vsakega podjetja,« odgovarjajo z občine, glede občinskega zemljišča pa dodajajo, da je že v postopku odprodaje, seveda prav podjetju Transport Finec.

Betonski zid kot obramba pred Romi oziroma pred širitvijo romskih naselij sicer v (vzhodni) Evropi ni nič nenavadnega. V Sloveniji pa tudi ne. Prav takšen zid je pred leti zrasel v romskem naselju v Prekmurju, v občini Beltinci. Zid, ki ločuje romsko naselje Beltinci od neromskih sosedov, je postavila kar občina na svoje stroške. In sicer zato, ker je s tem bližnji sosed pogojeval prodajo zemlje, ki meji na romsko naselje. Tedaj je direktor beltinške občinske uprave Venčeslav Smodiš odkrito povedal, da je namen zidu »preprečiti širjenje naselja na zasebno zemljišče, pa tudi odmetavanje odpadkov. Odkar je bil zgrajen zid, ni več težav z njihovim sosedom, pa tudi Romi zidu ne nasprotujejo.«

Zid, najskrajnejše sredstvo za ločevanje različnih skupin ljudi, ima sicer dolgo tradicijo in nesrečno zgodovino. »Najslavnejši« je gotovo Berlinski zid, ki je po drugi svetovni vojni v Berlinu ločeval ozemlje pod zahodnonemško in ozemlje pod vzhodnonemško oblastjo. Precej mlajši, a nič manj zlovešč je zid, s katerim se Izraelci »branijo« pred Palestinci, zid na meji z Mehiko (za obrambo pred Mehičani) je v predvolilni kampanji napovedoval sedaj novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump … In navsezadnje, zid v obliki bodeče žice in panelnih ograj (za obrambo pred begunci) na vzhodni slovenski meji postavlja tudi sedanja slovenska vlada.