Film / Pregled leta: Boj proti izkoriščanju
Zakaj je film Pr’ Hostar postal tako velika uspešnica
Deja Crnović
MLADINA, št. 51, 23. 12. 2016

Goran Hrvaćanin kot Jerč
Celovečerni prvenec režiserja Luke Marčetića ter domačih spletnih zvezdnikov Gorana Hrvaćanina, Dejana Krupića in še nekaterih drugih je v le slabih dveh mesecih postal tretji najbolj gledan slovenski film v samostojni Sloveniji. Več kot 150 tisoč gledalk in gledalcev je potrdilo, da je ekipi, ki na videoportalu YouTube ustvarja na kanalu Ajkule, uspel redek preboj s spleta na platna.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Deja Crnović
MLADINA, št. 51, 23. 12. 2016

Goran Hrvaćanin kot Jerč
Celovečerni prvenec režiserja Luke Marčetića ter domačih spletnih zvezdnikov Gorana Hrvaćanina, Dejana Krupića in še nekaterih drugih je v le slabih dveh mesecih postal tretji najbolj gledan slovenski film v samostojni Sloveniji. Več kot 150 tisoč gledalk in gledalcev je potrdilo, da je ekipi, ki na videoportalu YouTube ustvarja na kanalu Ajkule, uspel redek preboj s spleta na platna.
Najprej je bila seveda spletna nadaljevanka, katere prvi del ima na YouTubu že milijon ogledov, a po štirih delih je potihnila. Letos se je zmanjšala tudi pogostost objavljanja novih videov na kanalu Ajkule, kjer ekipa iz magičnega trikotnika Jesenice–Bled–Radovljica z občinstvom deli prigode svojih likov iz Gorenjske.
A spletni mrk je bil le posledica tega, da so želeli spletno serijo preseliti v bolj tradicionalne medije. Najprej na televizijo, potem se je izkazalo, da bo lažje posneti celovečerni film.
Film Pr’ Hostar je po eni strani lepljenka skečev, ki zvesto sledijo duhu spletne serije, po drugi strani pa ima v ozadju na videz preprosto, a učinkovito zgodbo (upor proti kupcu hotela iz tujine), s katero se lahko ali pa bi se moral marsikdo poistovetiti. Junaki in junakinja filma se spontano upirajo izkoriščanju na delovnem mestu, potem pa tudi tujemu kapitalu, da bi preprečili nadaljnje izkoriščanje in odpuščanje. Nekaj, kar bi kdo morda označil za lenobo, v resnici kaže pot naprej: boj za krajši delovnik in delavsko lastništvo.
Pr’ Hostar nasmeji do solz, a hkrati ponudi možnosti emancipacije za različne zatirane skupine, ki se organizirajo v skupni boj.