Intervju / Prof. Dr. Jure Leskovec, raziskovalec omrežij
Malo ljudi na svetu ima boljši vpogled v zakonitosti delovanja velikih družbenih omrežij, ki vse bolj določajo številna področja življenja, kot dr. Jure Leskovec. Na znameniti univerzi Stanford v Silicijevi dolini je bil lani po sedmih letih »preizkusne dobe« imenovan za stalnega profesorja na tamkajšnji Fakulteti za računalništvo. Skupaj s svojimi študenti analizira gromozanske količine podatkov, ki jih za seboj na spletu puščamo uporabniki. Njegov cilj je z njihovo pomočjo razumeti delovanje družbe. V dobrih odnosih je z vsemi spletnimi velikani, od Googla do Facebooka, ki mu redno »posojajo« svojo zbirko podatkov za analize.
V stalnega profesorja so ga sicer povišali v času, ko je na dveletnem neplačanem dopustu. Sprejel je namreč povabilo družbe Pinterest, da se jim pridruži kot glavni raziskovalec. Podjetje, ki ponuja aplikacijo za urejanje zaznamkov/ fotografij z več kot 150 milijoni uporabnikov in se vidi kot katalog idej, ne pa kot družbeno omrežje, je leta 2015 za nerazkrito vsoto kupilo spin-off podjetje za strojno učenje Kosei, ki ga je Leskovec pomagal ustanoviti.
Po izvolitvi Donalda Trumpa smo bili priča poplavi medijskih naslovov, češ, Facebook je grožnja demokraciji. Nekritično plasiranje lažnih novic in personalizirani informacijski mehurčki naj bi onemogočali ustrezno obveščenost javnosti, ki je ključni pogoj za delovanje demokracije. Koliko se strinjate?
Po mojem mnenju je iz tega primera predvsem jasno vidno, zakaj kot družba potrebujemo klasične medije, ki so jih s prihodom Facebooka in drugih omrežij nekateri že odpisali. Odgovornost tradicionalnih medijev in novinarstva nasploh je ključna za ustrezno obveščenost javnosti in delovanje demokracije. Težko pa se strinjam, da je Facebook grožnja demokraciji. Ravno nasprotno, prej je priložnost za demokracijo, za večjo odprtost in komunikativnost. Facebook je komunikacijsko orodje. Lahko pa seveda razpravljamo o načinih, kako se uporablja, za dobre in slabe stvari. V povezavi z lažnimi novicami in pri Facebookovem vplivu na ameriške volitve imamo dve prevladujoči razlagi – po eni so celotno kampanjo lažnih novic orkestrirali ruski obveščevalci, po drugi pa gre pri lažnih novicah predvsem za problem ekonomskega modela, na katerem temelji internet in ki posameznikom omogoča služenje denarja na račun oglaševanja. Veliko ljudi tradicionalni mediji niso nagovorili in prav ti so potem množično obiskovali strani z lažnimi novicami in pridno klikali oglase. Pri ameriških volitvah se mi zdi pomembno predvsem to, da se je izkazalo, da obstaja ogromen del volilnega telesa, ki ga mediji in politika niso nagovorili.