Intervju: Kamal Izidor Shaker
Eden od štirih poslancev SMC, ki so glasovali proti sprejetju zakona o tujcih
© Borut Krajnc
Zakaj ste glasovali proti zakonu o tujcih, čeprav je šlo za zakon koalicije, katere član ste?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Borut Krajnc
Zakaj ste glasovali proti zakonu o tujcih, čeprav je šlo za zakon koalicije, katere član ste?
Vprašanje migracij je večrazsežno vprašanje, ob katerem se postavljajo ne le humanitarna, ampak tudi varnostna vprašanja. Oblikovanje politik v zvezi z njim je vse prej kot preprosto. Ukrepi morajo biti učinkoviti, a hkrati premišljeni ter morajo biti skladni z nacionalnimi in mednarodnimi zavezami. V fazi odločanja o zakonu sem presodil, da nisem dobil zadostnih zagotovil, da je zakon skladen z naštetimi zavezami. V različnih stališčih ne vidim nobenih težav. Navsezadnje mi ustava omogoča, da na položaju poslanca glasujem v skladu s svojo vestjo.
Pod katerimi pogoji bi bili zakon pripravljeni podpreti?
V danem trenutku sem se odločil na podlagi razprave o zakonu, brez kakršnihkoli pogojevanj. Menim, da je ureditev glede mednarodne zaščite, utemeljena na ženevski konvenciji o statusu beguncev, ustrezna. Ključno pa je pomanjkanje solidarnosti držav znotraj Evropske unije in širše pri doslednem izvajanju te zaščite.
Kaj menite o dosedanji azilni politiki Slovenije, ki sodi med evropske države, ki priznajo najmanj statusov mednarodne zaščite?
Težko se strinjam s tem mnenjem. Slovenija je ena izmed držav članic, ki so solidarno prevzele del odgovornosti v državah članicah EU, vezano na premestitve beguncev iz Italije in Grčije. Zadnji podatki kažejo, da se Slovenija, ki se je zavezala, da bo sprejela 567 beguncev, uvršča nad evropsko povprečje.
Po glasovanju ste na Twitterju zapisali, da bi bil vaš oče, begunec, migrant, ponosen na vas.
Oče, po rodu Palestinec, je še v otroštvu zaradi bližnjevzhodnega spora moral zapustiti rodno državo in se je z družino ustalil v sosednji Jordaniji, od tam pa ga je pot po srednji šoli vodila v neuvrščeno partnersko državo, našo bivšo skupno republiko Jugoslavijo, kjer se je naučil jezika, študiral in si ustvaril družino. Njegova življenjska pot je bila zaznamovana z najrazličnejšimi izzivi, ki jih lahko prenesem(o) v sedanji čas.
Se strinjate, da je za protibegunsko razpoloženje soodgovorna tudi vlada, saj je na meje postavila rezilno žico in nasploh daje prednost varnosti pred humanitarnostjo?
Ne gre pozabiti, da je bil migrantski val skozi Slovenijo največji poosamosvojitveni izziv. Osebno menim, da je bila Slovenija solidarna in humanitarna do ljudi, ki so prehajali njeno ozemlje. Že prej omenjeno (ne)spoštovanje mednarodnih dogovorov ter odsotnost skupne evropske rešitve sta bila razlog za sprejetje nekaterih začasnih ukrepov za usmerjanje migrantskega toka in zagotavljanje varnosti državljanov Slovenije ter beguncev in migrantov. Za odnos javnosti do tega vprašanja smo odgovorni vsi poslanke in poslanci, drugi javni funkcionarji, pa tudi predstavniki medijev.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.