Odraz sodobnosti
Poškodovan spomenik zmagi nad fašisti
Klemen Košak
MLADINA, št. 7, 17. 2. 2017

Uničeni spomenik, razbiti plošči, izginula rdeča zvezda.
© ZZB NOB
Prejšnjo nedeljo dopoldne je revirni gozdar opazil, da je spomenik, ki nad breznom v Jelenjem žlebu stoji v spomin na bitko med partizanskimi in italijanskimi vojaki, močno poškodovan. Storilec, ki policistom ob zaključku redakcije Mladine še ni bil znan, je razbil kamniti plošči z napisi ter odstranil rdečo zvezdo, ki je povezovala stebra, na katerih sta plošči pritrjeni. Na razbitih ploščah je bil vpisan verz: »Pregnane v mrak in mraz, nas je hranila ljubezen do pravice in prostosti; zahropel boj, smrt žanje v trumi gosti – in zašume nad zemljo zmage krila.« Občina Ribnica naj bi bila oškodovana za tri tisoč evrov.
Klemen Košak
MLADINA, št. 7, 17. 2. 2017

Uničeni spomenik, razbiti plošči, izginula rdeča zvezda.
© ZZB NOB
Prejšnjo nedeljo dopoldne je revirni gozdar opazil, da je spomenik, ki nad breznom v Jelenjem žlebu stoji v spomin na bitko med partizanskimi in italijanskimi vojaki, močno poškodovan. Storilec, ki policistom ob zaključku redakcije Mladine še ni bil znan, je razbil kamniti plošči z napisi ter odstranil rdečo zvezdo, ki je povezovala stebra, na katerih sta plošči pritrjeni. Na razbitih ploščah je bil vpisan verz: »Pregnane v mrak in mraz, nas je hranila ljubezen do pravice in prostosti; zahropel boj, smrt žanje v trumi gosti – in zašume nad zemljo zmage krila.« Občina Ribnica naj bi bila oškodovana za tri tisoč evrov.
Spomenik, ki je na seznamu kulturne dediščine, stoji v čast velike zmage treh partizanskih bataljonov nad številnejšim in bolje oboroženim bataljonom divizije Macerata. Umrlo je pet partizanov in 106 italijanskih vojakov, zaseženega pa je bilo tudi precej orožja. »To je bila največja zmaga partizanskih enot nad sovražnikom,« pravi Daniel Divjak, predsednik ribniškega združenja borcev za vrednote NOB. Leta 1958 je bil postavljen bronasti spomenik, ki ga je izdelal kipar Stojan Batič. Do osamosvojitve je bil 26. marec v Ribnici občinski praznik, leta 2000 pa je Slovenska vojska na poti do spomenika uredila učno pot.
Pred osmimi leti je bil bronasti spomenik ukraden, zato je bil postavljen kamniti spomenik. Motiv za takratno krajo je bila želja po bronu, pojasnjuje Divjak, tokrat pa je drugače. Poudarja, da čeprav je v ribniški občini SDS močna in čeprav so »razne polemike o zgodovini« pogoste, se doslej »nismo pogovarjali s kladivom«. Čudi se tudi, da je bilo napadeno znamenje v spomin na boj, v katerem so bili udeleženi okupatorski vojaki in ne njihovi slovenski sodelavci. Poškodovanje spomenika je označil za »gnusno in strahopetno«, ostro pa so se odzvali tudi v krovni zvezi borcev, ki jo vodi Tit Turnšek. »Ni prvič, da so se partizanski spomeniki oskrunili, kar je posledica širjenja neresnic o NOB. To je vandalizem, do kakršnega javnost ne bi smela imeti tolerance.«
Turnšek bo slavnostni govornik na letošnji slovesnosti ob obletnici bitke. Divjak in Lado Kocjan, glavni organizator dogodka ter udeleženec bitke pred 74 leti, bosta povabila tudi vojaške atašeje Rusije, Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Odločili so se, da bodo spomenik do takrat pustili takšen, kakršen je. »Odraža to, kar imamo danes, odraža narod in posameznike,« pravi Divjak.