Film / Lev

Lion, 2016, Garth Davis

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 9, 3. 3. 2017

zadržan +

Dan najlepših sanj.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 9, 3. 3. 2017

zadržan +

Dan najlepših sanj.

Najprej vidimo, kako se Saroo (Sunny Pawar), revni petletni indijski deček, izgubi – s starejšim bratom z vlakom odpotuje s trebuhom za kruhom (okej, za premogom), zaspi na vlaku in se zbudi v Kolkati (eks Kalkuti), kakih 1.500 kilometrov od doma. Brata ni nikjer, od kod je, ne ve, in ko ga vprašajo, kako je ime njegovi mami, odvrne: »Mama.« Tuji ljudje, tuj jezik, tuja kultura, tuje navade. Takoj zatem pristane v dickensovski sirotišnici, birokratski pasti, iz katere ga »odreši« avstralski par (Nicole Kidman & David Wenham), ki ga posvoji.

Dobrih 20 let kasneje je Saroo (Dev Patel) dobro integriran dolgolasec, študent in ljubimec (njegova muza je Rooney Mara), toda magični prebliski, nejasni, megleni, povsem zastrti spomini na tistih prvih pet let in biološke korenine, na mater in brata, ga tako vztrajno žulijo in kurijo, da sklene, da bo lociral svoj dom, še toliko bolj, ker je zdaj po novem na voljo tehnologija, ki mu to omogoča – Google Earth. Lev bi bil videti le kot reklama za Google, če ne bi bil posnet po »inspirativni« resnični zgodbi (no, po avtobiografiji Sarooja Brierleyja), ki – vsaj v finalu – ni brez »resničnostnih« primesi, tako ganljivih kot »ponovna srečanja« v TV-šovu Dan najlepših sanj, obenem pa bi bil videti le kot »rimejk« Revnega milijonarja, če ob indijski revščini ne bi sentimentaliziral tudi Saroojeve dvojne, multikulturne, transnacionalne identitete, toda tista druga, avstralska polovica njegove identitete je v primerjavi z indijsko polovico prehud antiklimaks.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kultura

»Priseljenci nosimo v sebi sram, ker ne pripadamo družbi«

KOMENTAR DNEVA

»Nasilje ne sme postati politično orožje v rokah političnih strank«

Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever za umiritev razmer

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje