Intervju / Prof. dr. Rafael Mihalič, energetski strokovnjak
Pri oskrbi z električno energijo se v Evropi dogajajo veliki premiki. Kar 90 odstotkov novih elektrarn, ki so bile lani zgrajene na območju EU, izkorišča enega od obnovljivih virov. Več kot polovica novih zmogljivosti pripada vetrnim elektrarnam – te so po skupni nameščeni kapaciteti že presegle zmogljivosti evropskih termoelektrarn na premog.
Rastoči delež elektrike iz nestanovitnih obnovljivih virov, kot so vetrne in sončne elektrarne, je močno načel položaj klasičnih elektrarn na fosilna goriva. Veliki energetski koncerni, kot sta nemški E.on in RWE, se spopadajo z velikimi izgubami in zapiranjem nerentabilnih elektrarn.
Ker ima elektrika iz sončnih in vetrnih elektrarn prednostni dostop do omrežja, morajo klasične elektrarne ob izobilju sonca in vetra velikokrat zmanjševati proizvodnjo, kar jim zmanjšuje učinkovitost in povzroča tudi izgube. Zaradi nizkih cen električne energije na trgu se številnim elektrarnam na fosilna goriva proizvodnja sploh ne izplača. A so za stabilnost in zanesljivost oskrbe evropskih gospodinjstev z elektriko še vedno nujno potrebne. Ko se sonce skrije za oblake in nastopi brezvetrje, morajo namreč prav te elektrarne pokriti nastalo luknjo v proizvodnji.
To se dogaja tudi s Termoelektrarno Šoštanj. Za zagotavljanje zanesljive oskrbe mora obratovati, čeprav je vnaprej jasno, da so obratovalni stroški večji od trenutnih cen elektrike na trgu, s čimer pa seveda ustvarja izgubo. Možnost, da bi za pokrivanje teh stroškov uvedli dodaten prispevek na položnicah za električno energijo v višini enega evra, je politika zaradi ogorčenega nasprotovanja javnosti opustila.
Dr. Rafael Mihalič kot predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko razvoj na področju obnovljivih virov že dolgo spremlja s precej dvoma in na trenutke tudi jeze. Kot svari, se z vsakim novim obnovljivim virom, katerega razpoložljivost je odvisna izključno od trenutnega vremena in ki ima za posledico »neobratovanje« klasične elektrarne, veča verjetnost za izpade električne energije. In s tem za vrnitev razmer, na katere kot razvajeni zahodnjaki, ki imamo vedno in povsod na voljo toliko elektrike, kot je potrebujemo, nismo pripravljeni.
Obnovljivi viri so pocenili električno energijo, ekonomija obsega je pocenila investicije vanje, oboje pa je klasične proizvajalce, ki se zanašajo predvsem na fosilna goriva, spravilo v težave. Skratka, obnovljivi viri so na tem, da popolnoma spremenijo ureditev elektroenergetskega sistema. Ali ni to tisto, kar smo si z vidika prehoda na nizkoogljično družbo želeli?
Ni res, da so obnovljivi viri pocenili električno energijo. Podražili so jo. Cenejša je samo na borzi, ne pa tudi na položnicah. Na položnicah strošek dobavljene električne energije znaša manj kot četrtino, vse ostalo so različni dodatki, vključno s petimi evri za subvencioniranje obnovljivih virov.