Še več preverjanja

Osnovnošolci se bodo prihodnje leto »veselili« dodatnega preverjanja znanja. Ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič je predstavila nov model Nacionalnega preverjanja znanja, po katerem bodo vsedržavnega testiranja deležni tudi tretješolci. Nacionalno preverjanje znanja bo po novem obvezno potekalo na koncu vsake od treh triad osnovnošolskega izobraževanja, poleg tega se bodo ocene preskusov znanja v devetem razredu vpisale tudi v redovalnico, da bi tako devetošolci preskuse vzeli resneje kot doslej.

Vpeljava preskusa znanja za tretješolce je novost, ki je bila nekajkrat predlagana že pred leti, vse od prehoda iz osemletke v devetletko. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek s Filozofske fakultete v Ljubljani se s spremembo strinja in jo podpira: »Devetletka je oblikovana po triletjih in tudi standardi znanja pri ključnih predmetih so bili postavljeni za triletja. Še posebej je to pomembno po prvem triletju, znotraj katerega je predvideno osnovno opismenjevanje in pridobivanje matematičnih kompetenc.« Namen prvih treh razredov je torej premostiti raznolikost osnovnega znanja, s katerim različni učenci vstopijo v prvi razred, »zato se mi zdi pomembno, da se v tretjem razredu preveri, ali je bil ta skupni standard pri učencih dosežen«. Učitelji tako že na koncu tretjega razreda dobijo povratno informacijo o uspešnosti prvega triletja in lahko na podlagi dosežkov prilagodijo poučevanje v višjih razredih.

Na tej točki pa se postavi širše vprašanje o namenu izvajanja zunanjega preverjanja znanja: »Ali je namenjeno temu, da je to dodatna, objektivna informacija o znanju otrok, saj je učiteljevo ocenjevanje vedno obremenjeno s subjektivno formulo, ali pa gre za oceno samoevalvacije oziroma ocenjevanje kakovosti osnovnošolskega izobraževanja.«

Zunanje ocenjevanje znanja učencev je z vidika pravičnosti najboljši način za uravnoteževanje subjektivnega dela učiteljeve ocene, a hkrati se ob njem postavlja vprašanje avtonomnosti učiteljev in šol. Čeprav je razvrščanje šol po uspehu učencev na nacionalnem preverjanju znanja uradno prepovedano, je Andreja Rihter, učiteljica na Osnovni šoli Krško, v razpravi o uvajanju novosti zapisala, da novo preverjanje »služi bolj ali manj le primerjavi med šolami in tihemu ustrahovanju učiteljev«. Po mnenju dr. Marjanovič Umek pa lahko novo preverjanje znanja avtonomnost učiteljev celo okrepi, »saj dobijo vpogled v rezultate svojega dela, na podlagi katerih lahko v naslednjem razredu primerno dopolnijo poučevanje«.

Tega seveda ne morejo storiti v devetem razredu, kjer je smiselnost nacionalnega preverjanja znanja najbolj vprašljiva. Leta 2011 so strokovnjaki predlagali, da bi preverjanje znanja izvajali v osmem razredu, saj rezultati v devetem nimajo nobene vrednosti v smislu izboljševanja znanja v višjem razredu, ker višjega razreda ni. To, da se bodo ocene iz tega preverjanja znanja po novem vpisale v redovalnico devetošolcev, je tudi po mnenju dr. Marjanovič Umek vprašljivo, saj ima ena sama ocena v redovalnici »bore malo vpliva na končni uspeh učencev«.