Zgodovina po Predaliču

Božo Predalič, človek, ki je začel kot cvetličar, nadaljeval kot generalni sekretar Janševih vlad, v vmesnem času pa pod patronatom političnega tovariša dr. Lovra Šturma še doktoriral na temo dvojne volilne pravice narodnih manjšin, se je v zadnjem obdobju veliko ukvarjal z Novo24, medijem v službi resnice. Bil je eden izmed koordinatorjev ustanovitve.

Predalič se zaveda, kakšno moč naj bi imeli mediji, še posebej družabni. Zato veliko tvita, napisal je že več kot 12.600 tvitov. Znan je po tem, da ne ve, kako se postavljajo vejice, a to je po svoje razumljivo, saj tvita hitreje, kot razmišlja. Zato tvita neumnosti.

Avgusta lani je zapisal, da je Dunaj pred Turki obranil sam Martin Krpan, danes pa naj bi se zaradi ravnanja slovenske vlade glede vprašanja beguncev obračal v grobu. Morda se v grobu obrača pisatelj Fran Levstik, Martin Krpan pa gotovo ne, saj ni nikoli živel.

Še večjo neumnost si je privoščil pred dobrim tednom, ko je sredi razprave o drugem tiru pripomnil, da se zaradi vladnega »onegavljenja« okoli gradnje drugega tira Marija Terezija »verjetno drži za trebuh in smeje«. Ona je namreč »v kratkem času zgradila večino železnic« v Sloveniji.

Marija Terezija ni nič gradila, pa ne zato, ker so to počeli drugi. Južno železnico na trasi Dunaj–Maribor–Celje–Ljubljana–Sežana–Trst so začeli graditi leta 1842, do Celja je prilezla leta 1846, do Ljubljane na rojstni dan cesarja Franca Jožefa I. leta 1849, železniška proga med Trstom in Ljubljano je bila uradno odprta leta 1857. Marija Terezija je umrla bistveno prej, leta 1780, slabih 30 let pred izumom parne lokomotive in še kakšnih deset let pred uspešnim odprtjem prve prave železniške proge v Angliji.

O železnici je Marija Terezija vedela približno toliko kot Božo Predalič, sodeč po njegovih tvitih, ve o zgodovini.