Naredite mi to deželo spet rusko!

Ko je Donald Trump na vrhu Nata v Bruslju nesramno in brutalno odrinil črnogorskega premiera Markovića ter se zrinil v ospredje, da bi ga bolje videli (z mussolinijevsko pozo vred), so bili vsi zgroženi, posnetek tega trumpizma – sicer tipičnega infantilnega, patološkega ekshibicionizma – pa je postal viralni hit.

Sam sem se ob tem vprašal nekaj drugega: kaj se je zgodilo z dobrimi starimi črnogorskimi čelnimi?

Predstavljajte si, kako viralen bi bil šele posnetek, če bi črnogorski premier Trumpu spustil čelno? Vsi bi bili navdušeni, vsi bi mu ploskali, vsi bi navijali zanj, vsi bi ga slavili. In težko bi mu kdo očital, da je nasilen ali kaj takega, navsezadnje, Trumpova vojska je te dni v Jemnu pobila kopico nedolžnih civilistov, Trumpove nasilne besede pa so te dni v Portlandu (Oregon) do smrti zaklale dva Američana – muslimanki, ki sta se peljali z vlakom, sta skušala zaščititi pred divjo rasistično ofenzivo trumpovskega zighajlovskega arijca. Očitno se nista strinjala s Trumpom. Kdor pa se ne strinja s Trumpom, umre.

Trump hoče, da ga spoštujejo, da ga slavijo in da se ga bojijo – kot Putina. Zato ne preseneča, da skuša na vsak način zlesti v Putinovo kožo.

Putin velja za »pravega moškega«. Tudi Trump hoče veljati za »pravega moškega«. Francoskemu predsedniku Macronu je v Bruslju tako sadistično stiskal roko, da je ta skoraj omedlel.

Za začetek, znakov, da je pri Trumpovi izvolitvi sodeloval tudi Kremelj, je vse več: vemo, da so njegovi svetovalci povezani s Kremljem, vemo, da sta se Michael Flynn, odstreljeni svetovalec za nacionalno varnost, in pravosodni minister Jeff Sessions skrivaj sestajala z ruskimi diplomati, vemo, da so se Trumpovi svetovalci januarja na Sejšelih skrivaj sestali s Putinovimi sli, vemo, da je Trump posloval z ruskimi – Putinovimi! – oligarhi, ki so mu dajali denar, ko ga banke pred leti – po bankrotih njegovih igralnic v Atlantic Cityju – niso hotele več kreditirati, vemo, da naj bi bil v svojih igralnicah – predvsem v hudo zadolženem Taj Mahalu (Atlantic City) – pral denar ruskih oligarhov, vemo, da kongresni demokrati preiskujejo, ali je za posojila, ki mu jih je dajala Deutsche Bank, jamčila ruska vlada, vemo, da je od Jamesa Comeyja, direktorja FBI, terjal, naj ustavi preiskavo o njegovi predvolilni povezanosti s Kremljem (od Comeyja je terjal celo zaobljubo zvestobe), vemo, da je to terjal tudi od Mika Rogersa, direktorja Nacionalne varnostne agencije (NSA), in Dana Coatsa, direktorja Nacionalne obveščevalne službe (National Intelligence), vemo, da sta imela Flynn in Jared Kushner, Trumpov zet in svetovalec, kopico skrivnih telefonskih pogovorov s Putinovimi sli, ki jih nista nikoli razkrila (Flynn je Rusom obljubljal odpravo embarga ipd.), zdaj pa tudi vemo, da se je Kushner skrivaj sestajal z direktorjem ruske banke (Vnešekonombank), ki je od ruske aneksije Krima pod ameriškim embargom, in da je skušal po volitvah – na začetku decembra, v času tranzicije – s Kremljem prek ruske ambasade in ruske infrastrukture vzpostaviti skrivni in varni komunikacijski kanal, ki ga ameriške tajne službe – FBI, CIA in NSA – ne bi mogle nadzorovati. To seveda pomeni, da Trump bolj zaupa ruskim kot pa ameriškim tajnim službam.

In vsak dan izvemo kaj novega. Vsak dan se TrumpGate – alias RussiaGate, alias KremlinGate – dodatno zategne. Zato je pravosodno ministrstvo že imenovalo posebnega preiskovalca, Roberta Muellerja, nekdanjega direktorja FBI, ki bo uradno preiskal povezave med Trumpom in Kremljem. Trump je imenovanje posebnega preiskovalca takoj razglasil za »lov na čarovnice«. Kar pa je povsem logično: nihče ni namreč bolj usposobljen za prepoznavanje »lova na čarovnice« kot prav Trump, navsezadnje, njegov dolgoletni odvetnik, svetovalec, poslovni mentor in »drugi oče«, kot pravi David Cay Johnston (Donald Trump: Resnica o poti na vrh), je bil zloglasni Roy Cohn, glavni odvetnik senatorja Josepha McCarthyja, ki je v petdesetih letih povsod, v vseh porah ameriške vlade (posebej zunanjega ministrstva), videl »čarovnice« – komuniste in tajne sodelavce Kremlja. Cohn, glavni pravni svetovalec McCarthyjeve senatne preiskovalne podkomisije, ki se je – kot pravita Michael Kranish in Marc Fisher v knjigi Trump Revealed – rad hvalil, da je sodnika Irvinga Kaufmana leta 1951 osebno prepričal, da na smrt ni obsodil le Juliusa Rosenberga, ki je Rusom izdajal jedrske skrivnosti, temveč tudi njegovo soprogo Ethel, je točno vedel, kako delujejo komunisti, kasneje pa je bil prvi, ki je prepoznal Trumpov politični potencial. Že McCarthy se mu je zdel genij, toda ko je spoznal Trumpa, je – kot iz njegovih ust slišimo v Netflixovem dokuju Get Me Roger Stone – rekel, da še nikoli v življenju ni srečal človeka, ki bi bil genialnejši od Trumpa.

Nič čudnega, da je ta vsak dan – z vsakim novim razkritjem – bližje Kremlju. In da je vsak dan bližje Putinu. Ali bolje rečeno: Trump čedalje bolj izgleda kot Putinov impersonator.

V postelji s Putinom

Putin velja za »pravega moškega«. Tudi Trump hoče veljati za »pravega moškega«. Francoskemu predsedniku Macronu je v Bruslju tako sadistično stiskal roko, da je ta skoraj omedlel – kot da bi skušal dokazati, da je močnejši, da je torej bolj »možat« od Macrona. Trump dela vse, da bi izgledal tough.

Filipinskemu predsedniku Rodrigu Duterteju, samozvanemu Hitlerju, ki se rad posmehuje žrtvam posilstva (»Tako je lepa, da bi jo moral najprej jaz,« je rekel, ko je slišal za serijsko posilstvo) in ki je dal od lanskega junija pobiti približno sedem tisoč »dilerjev« in »džankijev« (nekaj jih je, še ko je bil župan Davao Cityja, pobil kar sam, rekoč: »Če jih lahko pobijem jaz, jih lahko tudi policija!«), je v telefonskem pogovoru najprej čestital za »neverjetno dobro reševanje narkomanskega vprašanja«, potem pa se je hvalil, kako bo s svojima jedrskima podmornicama – »najboljšima na svetu« – zjebal Severno Korejo. In ne pozabite: med predvolilno kampanjo je rekel, da se mu ne bi zgodilo nič, če bi sredi Pete avenije ustrelil kakega človeka. Duterteju se prav tako ne zgodi nič. In Putinu tudi ne. Putin pravi, da bo zmlel teroriste. Trump tudi.

Rusi v Putinu vidijo mesijo, odrešitelja Rusije. Tudi Trump hoče, da bi ga imeli Američani za mesijo, odrešitelja, a to si tako neznansko želi, da se za mesijo razglaša kar sam. Vse, kar naredi, razglasi za uspeh brez primere. Samo tvitne, pa že reši na milijone ameriških delovnih mest – oh, ali pa jih na milijone ustvari. Ne naredi koraka, ki ne bi bil rekorden, zgodovinski, mesijanski. Z vsakim korakom reši Ameriko. Če je že slogan »Make America Great Again« sunil Ronaldu Reaganu, potem bi lahko Džirlu sunil slogan: »Putujem i kupujem za vas!« Za Putina pravijo, da je naredil Rusijo spet veliko. Trump je pred volitvami obljubljal, da bo naredil Ameriko spet veliko. Še vedno to ponavlja. Ja: »Make America Great Again!« Putin pravi, da Rusijo vsi – sovražniki in zavezniki – le izkoriščajo, zlorabljajo in ponižujejo. Trump pravi, da vsi izkoriščajo, zlorabljajo in ponižujejo Ameriko. Tudi zavezniki. Ti še najbolj. Putin neprestano dokazuje, da je Rusija smrtno ogrožena – in da jo lahko reši le on. Ni alternative. Tudi Trump neprestano dokazuje, da je Amerika smrtno ogrožena – in da jo lahko reši le on. Ni alternative. Srečanja s Putinom se tako zelo veseli, da je kompleks Mar-a-Lago prenovil v slogu Versaillesa, češ da ima Putin blazno afiniteto do kraljevskega kiča – Trump dela vse, da bi se Putin pri njem počutil kot doma.

Putin je avtokrat. Trump tudi. V demokraciji vidi le motnjo, pravno državo razglaša za »lov na čarovnice«, vsem neprestano grozi, tudi sodnikom, tiste, ki se ne strinjajo z njim, odpusti, tiste, ki mu nasprotujejo, pa psuje. Če niso »luzerji«, so »gravži«. Putin si je podredil pravosodje. Trump si ga skuša. Putin prireja volitve. Trump tudi.

Putin ne trpi medijev. Vse ima pod kontrolo. Vse je prelevil v svoja trobila. Novinarje v Rusiji ubijajo. Tudi Trump ne trpi medijev. Razglaša jih za fake news. Ljubi le tiste, ki ga ljubijo. Novinarje, ki ga ne ljubijo, razglaša za »sovražnike ljudstva«. Michael McFaul, nekdanji ameriški ambasador v Rusiji, pravi, da ga Trump spominja na Putina, ki je »leta 2000 medije razglasil za sovražnike ljudstva in jih začel preganjati«.

Na Trumpovih predvolilnih shodih so novinarjem stalno grozili, jih odganjali in odrivali. Greg Gianforte, republikanski kongresni kandidat iz Montane, je te dni – tik pred posebnimi volitvami za izpraznjeno montansko mesto v kongresu – surovo napadel in odrinil novinarja Guardiana, toda ko e je to razvedelo, so mu volivci na hitro donirali sto tisoč dolarjev. Še več: Gianforte je bil gladko izvoljen. S tem so volivci prikimali tudi Trumpu – nasilje do novinarjev se izplača. Ali natančneje: politično nasilje se izplača. To je dokaz moči, odločnosti in možatosti. In ljudskosti, če smo že ravno pri tem. 

Putin pravi, da Rusijo vsi – sovražniki in zavezniki – le izkoriščajo, zlorabljajo in ponižujejo. Trump pravi, da vsi izkoriščajo, zlorabljajo in ponižujejo Ameriko. Tudi zavezniki. Ti še najbolj.

Putin maha s patriotizmom in nacionalizmom. Trump tudi. Putin jezdi antipolitiko in ksenofobijo. Trump tudi. Putin ljubi teorije zarote (Zahod hoče Sibirijo!). Trump tudi (podnebne spremembe so kitajska potegavščina!). Putinov medijsko-propagandni stroj je tovarna »alternativnih dejstev«. Trumpov tudi. Roman Skaskiw je na svojem portalu Small Wars Journal podal nekaj temeljnih lekcij ruske propagande, recimo: Spreminjaj temo! Demoraliziraj javnost! Glorificiraj voditelja: »Putin močan, Rusija močna!« Ne pozabi, da je prvi vtis pomembnejši od stvarnosti! Onesnaži informacijski prostor! Uniči in osmeši idejo resnice, tako da bo nazadnje povsem nezanimiva!

Trump te lekcije – Putinova zlata pravila propagandne vojne – zvesto upošteva. V tem celo tako pretirava, da v ogenj ne pošilja trolov, ampak se je v največjega trola prelevil kar sam. Ameriške znanstvenike to zelo skrbi, pravi Ian Johnston (Independent): ko začne predsednik ignorirati dejstva in slaviti »alternativna dejstva«, ko njegov modus operandi postane laganje, znanost izgine – tako kot je v Sovjetski zvezi izginila pod Stalinom. Znanost mora le še pritrjevati uradni ideologiji in potrjevati ideološke izsledke velikega voditelja, najlepšega in najpametnejšega. Trump, ki trdi, da so podnebne spremembe le potegavščina, s katero skuša Kitajska uničiti ameriško gospodarstvo, je svojo administracijo preplavil z zanikovalci podnebnih sprememb, klimatološkim projektom je oklestil subvencije, znanstvenikom, ki so zaposleni na Agenciji za varstvo okolja, pa je prepovedal javno predstavljanje svojih mnenj in projektov. A natanko to je Putin-Trumpov cilj: ustvariti atmosfero, v kateri bo vse le še stvar vere. Trump je – tako kot Putin z Rusijo – v dezinformacijski vojni z Ameriko.

Nova os zla

Putin je prepričan, da lahko Rusijo rešijo le oligarhi. Trump tudi. Zato ne preseneča, da namerava energetske vire (nafta, plin, rudniki), energetsko infrastrukturo (z električnim omrežjem vred) in celo strateške naftne rezerve (Strategic Petroleum Reserve) privatizirati in jih – po ruskem zgledu – prepustiti oziroma »podariti« oligarhom. Zato ne preseneča, da so bili v njegovi tranzicijski ekipi sami lobisti. Zato ne preseneča, da napoveduje »največje znižanje davkov v zgodovini«. In zato ne preseneča, da je Savdski Arabiji nedavno obljubil, da ji bo prodal za 110 milijard dolarjev orožja, toda očitno pod pogojem, da bodo Savdijci dodatnih 40 milijard vložili v ameriško infrastrukturo, in sicer prek ameriške korporacije Blackstone Group, katere direktor je Trumpov prijatelj. No, še sto milijonov pa bodo vložili v fundacijo Women’s Entrepreneurs, ki jo vodi Ivanka Trump.

Ekonomist Paul Krugman, nobelovec in kolumnist New York Timesa, pravi, da bo Trump s tistimi 550 milijardami, ki naj bi jih namenil za izgradnjo nove infrastrukture (in obnovo stare), obogatil le sebe in svoje prijatelje, oligarhe. Zasebna podjetja, ki bodo investirala v gradnjo javne infrastrukture, ne bodo dobila le bajnih davčnih olajšav, temveč tudi lastniški delež v tej infrastrukturi, kar pomeni, da bo Trump letališča in mostove, ki so bili doslej v državni lasti, privatiziral. »Pred nami je skoraj zanesljivo vsesplošna kleptokracija, kakršno poznamo iz Rusije in Ukrajine.« Trump – tako kot Putin – oznanja, da ni – in ne more biti – v navzkrižju interesov. Tuje diplomatske delegacije, ki prihajajo v Washington, spijo v njegovem hotelu. Tuje in domače poslovne delegacije tudi. Trošenje v Trumpovem hotelu velja za »prijateljsko gesto«. Spati in trošiti drugje, pri Trumpovi konkurenci, je nevljudno. Dobro je, da si na seznamu gostov – Trump se rokuje le s tistimi, s katerimi lahko osebno profitira. Vsak cent pride prav.

Satirična revija Spy je skušala leta 1990 ugotoviti, kateri newyorški magnati so najbolj skopuški, zato si je izmislila podjetje, ki je 58 newyorškim bogatašem poslalo ček za vračilo denarja v znesku 1,11 dolarja. »Tisti, ki so ček unovčili, so prejeli še en ček za vračilo polovičnega zneska. Potegavščina se je končala, ko sta ostala le dva samooklicana milijarderja. Donald Trump in Adnan Kašogi sta si prislužila to čast, ko sta unovčila vsak svoj ček za trinajst centov,« pravi David Cay Johnston v knjigi Donald Trump: Resnica o poti na vrh, ki je v prevodu Sama Kuščerja izšla tudi pri nas.

Putin nima nič proti korupciji in nepotizmu. Trump tudi ne – hčerko Ivanko in zeta Kushnerja je pripeljal v Belo hišo, kjer skrbita predvsem za čim boljšo prodajo Trumpovih proizvodov, storitev in projektov. Putin je pred leti Ukrajino sredi zime odrezal od plinovoda – dobavo plina je ustavil. Trump, ki ameriško-mehiški meji grozi z orjaškim zidom, bi lahko Mehiki ustavil dobavo plina in nafte, če Mehika ne bo hotela plačati grad- nje zidu. Trump pač ve, da je Mehika tako odvisna od ameriškega plina kot Ukrajina od ruskega.

Putin ne trpi Nata. Trump tudi ne. Putin ne trpi Evropske unije. Trump tudi ne. Hej, nihče ni bolj navijal za brexit kot on! Toda ko kam pride, se mu vsi klanjajo, kot da je dobitnik Nobelove nagrade za mir ali papež – celo sam papež. Papežu je pripeljal pokazat ženo Melanio in hčerko Ivanko – verjetno zato, da bi mu pokazal, kaj zamuja (in da je sam bolj »možat«). Papež je Melanio vprašal, ali Trumpa hrani s slovensko potico – verjetno zato, ker je ob pogledu nanj nehote dobil asociacijo na kardinala Franca Rodeta. In ja, Trump na avdienci pri papežu ni delal težav – po malem verjetno zato, ker je prepričan, da se svetniški sij oprime vsakega, ki ob papežu stoji 29 minut, verjetneje pa zato, da ga papež ne bi po naključju prehitro nagnal in da bi lahko v njegovi družbi ostal 29 minut. Vraga, v Vatikanu je bil tako priden zato, ker je očitno verjel sloviti predvolilni »lažni novici«, da je papež podprl njegovo predsedniško kandidaturo.

Putin izgleda kot zvezdnik kakega resničnostnega šova. Trump je bil zvezdnik resničnostnega šova. Putin je bil nekoč tajni agent, ki se je pogosto pretvarjal, da je nekdo drug. Trump je v preteklosti pogosto klical novinarje in se pretvarjal, da je nekdo drug – navadno »Trumpov tajnik«. Putin velja za nepredvidljivega in skrivnostnega – nikoli ne veš, kaj od tega, kar reče, lahko jemlješ resno. Mojster načrtovanja in pakiranja zmede in kaosa. A v eni stvari je povsem predvidljiv in transparenten – v pitanju oligarhov, ki bodo Rusijo naredili spet veliko. Tudi Trump velja za nepredvidljivega in skrivnostnega – nikoli ne veš, kaj od tega, kar reče, lahko jemlješ resno. Mojster načrtovanja in pakiranja zmede in kaosa. A v eni stvari je prav tako povsem predvidljiv in transparenten – v pitanju oligarhov, ki bodo Ameriko naredili spet veliko. Dodajte še Duterteja, Erdogana in druge avtokrate, ki se ljubijo s Putinom in Trumpom, pa dobite novo os zla.

Največja prevara

Ja, Trump impersonira Putina, ja, Trump sanja o Putinu, ja, Trump misli, da je Putin, ja, Trump putinizira Ameriko, ja, v Beli hiši sedijo ruski plačanci (hej, odstreljeni svetovalec za nacionalno varnost je imel pred leti ruske delodajalce, zunanji minister Rex Tillerson je v Rusiji sklepal tako velike kupčije, da mu je Putin pripel državno odlikovanje ipd.), ja, v Ovalni pisarni Bele hiše sedi predsednik, ki je pod ruskim vplivom in ki je ruski dolžnik, toda vse to so le simptomi večje zgodbe: vse to so znaki, da svet, ki ga je povsem preuredila neoliberalna ideologija, končno prevzemajo elite, ki so neoliberalno ideologijo vseskozi financirale in sponzorirale. Nevidna roka trga je postala vidna. Država ni več država, temveč korporacija. In ne vodi je več predsednik, temveč direktor.

To, da je Trump v postelji s Putinom, preprosto pomeni, da elite ne potrebujejo več ljudstva, demokracije, pravne države in človekovih pravic – to so le motnje, ki znižujejo donos, zmanjšujejo dividende in ovirajo plenjenje družbenega bogastva. Z demokracijo se težko kaj zmeniš – vse gre prepočasi, preveč je pravnih vprašanj, okoljskih dvomov in humanitarnih šumov. Elite pa med seboj zlahka komunicirajo – oligarhi se vedno vse takoj zmenijo.

Zato se je Trump tudi tako dobro in domače počutil na arabsko-islamskem vrhu v Riadu (Savdska Arabija), kjer so ga poslušali voditelji 55 arabsko-islamskih dežel – večino teh dežel vodijo despoti, avtokrati in diktatorji. Ali bolje rečeno: v večini teh dežel so demokracijo, pravno državo in človekove pravice že uspešno odpravili. Ali še bolje rečeno: v večini teh dežel so demokracijo, pravno državo in človekove pravice že uspešno priredili neoliberalni oligarhiji. Trump je videl, da se da.

A to, da se da, je videl že prej, ko je posloval v Rusiji in srednjeazijskih avtokracijah, kot je recimo Azerbajdžan – ko se kaj zmeniš z despotovim sinom ali s prijateljem despotovega sina, je tako, kot da bi se to zmenil z despotom. 

Zaradi Trumpove zdravstvene reforme, ki se ji reče Ameriška zdravstvena reforma (in ki bo zamenjala Obamovo zdravstveno reformo), bo zdravstveno zavarovanje, kot so izračunali, izgubilo nekaj deset milijonov Američanov.

Zaradi Trumpove zdravstvene reforme, ki se ji reče Ameriška zdravstvena reforma (in ki bo zamenjala Obamovo zdravstveno reformo), bo zdravstveno zavarovanje, kot so izračunali, izgubilo nekaj deset milijonov Američanov (do leta 2026 naj bi ga izgubilo 51 milijonov Američanov!), predvsem kakopak tistih najrevnejših, tistih najbolj razlaščenih, tistih najbolj obupanih, ja, natanko tistih, ki so volili Trumpa. Zdravstveno zavarovanje bodo izgubili zato, da bo lahko Trump bogatim – elitam, oligarhom, korporacijam – znižal davke! Bo zaradi tega izgubil podporo svojih fenov? Nehajte! Ni šans! In zakaj ne? Iz preprostega razloga: ker gre na živce politiki, medijem, intelektualcem ipd., potemtakem vsem tistim, ki gredo na živce tudi Trumpovim volivcem. Ker deluje disruptivno in barabinsko. Ker izgleda biblično – kot povodenj, kot kuga, kot angel maščevanja. Ker krši pravila. Ker njegovi volivci – revni, ponižani, obupani, razlaščeni – uživajo v tem, da politiki, mediji, intelektualci in javni sektor cvilijo. Ker torej uživajo v tem, da trpijo tudi drugi – jebene elite. Niti malo jim ni žal, da so volili Trumpa. Ne, niso ga volili, čeprav je baraba, temveč prav zato, ker je baraba. Kot je to lepo kristaliziral filozof Henry Giroux: »Volili so ga, da bi prizadeli druge.« Vse tiste, ki nanje gledajo zviška. Vse tiste, ki se jim posmehujejo. Elite.

In tu je največji trik, ki ga je izpeljala neoliberalna ideologija: ljudi je prepričala, da prave elite niso finančne, tajkunske, korporativne elite, temveč politične elite – in medijske elite – in uslužbenci javnega sektorja – in učitelji, profesorji, akademiki, intelektualci, študentje – in zdravniki – in civilna družba. Teh se znebimo, pa bo vse okej! »Izsušimo močvirje,« kot je kričal Trump, ki je Savdski Arabiji – tiraniji, diktaturi! – prodal za 110 milijard orožja. Diktaturo, ki je pokazala, da se da uspešno poslovati tudi brez demokracije, je treba zavarovati z vsemi vojaškimi sredstvi. Neoliberalizem lahko pri življenju ohranjaš le umetno. S terorjem.

In ja, neoliberalna ideologija, ki se je ves čas pretvarjala, da ne obstaja, je ljudi obenem prepričala, da demokracija prinaša le korupcijo (vsi so enaki, vsi nam lažejo ipd.), da pravna država prinaša le regulacije, ki vodijo v stagnacijo, tiranijo in brezposelnost, in da človekove pravice prinašajo le begunce, migrante, parazite in teror.

Rezultat tega ekstremnega, strupenega, demagoškega teatra krutosti je na dlani: tajkunske, oligarhične, korporativne elite, ki ljudi razlaščajo, po novem izgledajo kot naravno stanje sveta, kot nekaj najbolj naravnega, kot nekaj povsem normalnega – kot gravitacija, kot zrak, kot veter, kot Trump. Veliko terorja, teroristov in terorističnih napadov potrebujejo, da bi same izgledale bolj normalno. In bolj sprejemljivo.

Ultimativna ironija pa je v temle: nekateri se samorazstreljujejo, drugi volijo Trumpa, toda oboji to počnejo iz istega razloga.

Ne, Trump ni klovn, temveč kristalizacija neoliberalnega terorja, ki žre življenje. Črnogorski premier je imel priložnost, da mu spusti čelno, a je ni – vesel je bil, da se ga je dotaknil.