TV komentar / Peter Mlakar ima talent

Leto proslav se je začelo z osmofebruarsko veseloigro, ki je bila namesto v vaški kulturni dom postavljena na oder Gallusove dvorane, režirala pa jo je Neda R. Bric. Ko smo mislili, da je že vse izgubljeno, sta za dan upora proti okupatorju eno od najboljših proslav sploh v trboveljskem Delavskem domu ustvarila Stojan Pelko in Iztok Kovač. Naivno smo začeli verjeti v vstajenje tega žanra, pa nas je dan državnosti kaj hitro streznil: režiser Igor Zupe je z besedilom – oziroma kakor so ga imenovali, esejem – Petra Mlakarja poskrbel za proslavo, ki je bila tako slaba, da nam ni preostalo drugega, kot da v njej uživamo. Konec koncev se je vse skupaj zdelo kot parodija državne proslave.