Bitka za košarko

Finale EuroBasketa 2017, ki ga je pri nas v živo prenašal Kanal A (Pro Plus), je postal najbolj gledan televizijski program letos in eden najbolj gledanih v zgodovini samostojne Slovenije. Svetovna in evropska športna prvenstva so bila navadno domena nacionalne televizije, zlasti če je v igri močna domača ekipa, ki ima možnosti za dober rezultat. Zakaj torej TV Slovenija ni zakupila pravic za prenos letošnjega evropskega prvenstva v košarki? Kako to, da jim ga je izpred nosu speljal Pro Plus?

Pri slednjem odgovarjajo, da je prenos športnih dogodkov na trgu in da jih dobi najboljši ponudnik. »Izjema za nakup pravic so prenosi, ki so pod okriljem EBU (denimo Evrovizija, op. p.). O nakupu televizijskih vsebin odloča programski direktor Branko Čakarmiš, ki se odloča glede na aktualnost in pestrost vsebin za naše gledalce. Pri kupovanju vsebin gre tudi za strateške poteze,« so še dodali. O tem, za kolikšno vsoto denarja je šlo, pa niso želeli govoriti oziroma so povedali, da so ti podatki poslovna skrivnost.

Zgodovinska finalna tekma je imela na Kanalu A rating kar 34,9 odstotka in je tako postala najbolj gledana športna vsebina slovenskih televizij vseh časov. Vso tekmo si je ogledalo 84 odstotkov vseh gledalcev, ki so takrat gledali televizijske programe. Absolutni rekord je dosegla zaključna slovesnost s podelitvijo pokala, ki je imela rating 37,2 odstotka in 93 odstotkov gledalcev, ki so takrat gledali televizijo. Tekmo je v trenutku, ko je bila gledanost najvišja, gledalo kar 96 odstotkov gledalcev, ki so bili takrat pred televizijo, najvišji rating pa je bil 43,2 odstotka (izračuni po AGB Nielsen Media Research, ciljna skupina 18–54 let, delež gledalcev v živo in z zamikom na isti dan).

Na RTV Slovenija pa so nam povedali, da vse ni potekalo pravično. Za prenos letošnjega EP v košarki naj bi nacionalka izrazila zanimanje že pred skoraj letom dni (natančneje novembra 2016) in želela pridobiti televizijske pravice. FIBA je slednje prodala agenciji Direct Media s sedežem v Beogradu; ta je bila namreč lastnica TV-pravic za območje nekdanje Jugoslavije. »Običajna pot pri pridobivanju TV-pravic je razpis oziroma tender, ki ga za to prvenstvo ni bilo. Ko smo po večkratnih poskusih prišli v stik z omenjeno agencijo, smo se dogovorili za sestanek v Beogradu, kjer pa so nam enostavno povedali, da so pravice prodane. Pojasnil ni bilo, nismo izvedeli, koliko denarja bi morali odšteti za TV-pravice in podobno. Bili smo, preprosto povedano, izločeni brez možnosti pogajanj. Da se to ne bi več dogajalo, smo stopili v stik z odgovornimi pri vodstvu Evropske košarkarske zveze, ki so nad dogajanjem presenečeni,« so nam pojasnili na nacionalki.

Odločitev, katera športna prvenstva bo zakupila TV Slovenija, je v rokah njihovega športnega uredništva, pri čemer morajo upoštevati finančne zmožnosti RTV. V okviru programsko produkcijskega načrta oz. posebnih sklepov pa o tem odloča tudi programski svet.

»Naša želja je, da bi imeli nacionalne reprezentance, olimpijske igre oziroma vse tiste dogodke, ki so na seznamu pomembnejših. Menimo, da tekmovanje za Formulo 1 ni tipičen produkt nacionalnih televizij. Prenos dirk Formule 1 ni v nacionalnem interesu, saj v tej športni panogi ne nastopajo slovenski športniki, prav tako pa se tekmovanje ne odvija v Sloveniji,« so še poudarili in dodali, da imajo za prihodnja leta že kupljenih nekaj TV-pravic: pred kratkim so jih dobili za EP v rokometu, SP v hokeju na ledu (1. divizija in skupina A), v sezoni 2018/19 pa bodo imeli tudi Evropsko ligo v nogometu. Kot javni servis, ki naj bi skrbel tudi za nacionalni interes, pa so vseskozi prisotni v judu, kjer ima Slovenija v mednarodni konkurenci izredne uspehe, kajaku/kanuju, kolesarski dirki Tour de France, svetovnih prvenstvih v atletiki itd. Nacionalna televizija ima poleg tega zakupljene praktično vse pravice za tekmovanja svetovnega pokala zimskih športov, na njihov program prihajajo tudi zimske olimpijske igre v Pjongčangu, poletne v Tokiu leta 2020 ter svetovno prvenstvo v nogometu v Rusiji.

Športni program Televizije Slovenija je za nakup pravic za športne prenose v letu 2016 namenil dobrih 4,6 milijona evrov, za leto 2017 pa je predviden znesek v vrednosti nekaj več kot treh milijonov evrov.