»Mini« nestrpnost

Domnevna učiteljica predstavo Vsi tukaj, vsi skupaj označila za politično indoktrinacijo 

Igor Jurekovič
MLADINA, št. 41, 13. 10. 2017

Ljubljanski Mini teater je 9. oktobra krstno uprizoril igro Vsi tukaj, vsi skupaj. Lutkovna predstava motive črpa iz lani izdanih slovenskih prevodov Vsi tukaj, vsi skupaj in Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev, ki sta izšla pri založbi Zala. Režiser predstave Robert Waltl je ob uspešni premieri v zahvali zapisal, da s projektom želijo »predstaviti idejo o enakosti med vsemi ljudmi in nujnost, da razumemo težave emigrantov«. Na spletni strani Mini teatra pa nas ob predstavitvi predstave kličejo k spoznavanju različnih kultur in nas prosijo, da jih ne zavračamo, »saj to kaže na našo nevednost in ksenofobijo«.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Igor Jurekovič
MLADINA, št. 41, 13. 10. 2017

Ljubljanski Mini teater je 9. oktobra krstno uprizoril igro Vsi tukaj, vsi skupaj. Lutkovna predstava motive črpa iz lani izdanih slovenskih prevodov Vsi tukaj, vsi skupaj in Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev, ki sta izšla pri založbi Zala. Režiser predstave Robert Waltl je ob uspešni premieri v zahvali zapisal, da s projektom želijo »predstaviti idejo o enakosti med vsemi ljudmi in nujnost, da razumemo težave emigrantov«. Na spletni strani Mini teatra pa nas ob predstavitvi predstave kličejo k spoznavanju različnih kultur in nas prosijo, da jih ne zavračamo, »saj to kaže na našo nevednost in ksenofobijo«.

A dobrodušnosti in solidarnosti celotnega opisa predstave niso vsi razumeli tako. Še pred premiero je režiser prejel protestno pismo osebe, ki se je predstavila kot učiteljica Ana Mavec. »Učiteljica« je že iz napovednika razbrala, da gre v predstavi za »eno navadno indoktrinacijo otrok«, in gledališču zagrozila: kot »učiteljica v šoli, ki je v preteklosti obiskovala vašo ustanovo, bom še ta teden predlagala, da se prekine kakršnokoli nadaljnje sodelovanje z vami«. Navedla je Medianino javnomnenjsko raziskavo iz leta 2015, po kateri, pravi domnevna učiteljica, »72 % vprašanih Slovencev priseljevanje tujcev ocenjuje negativno in le 17 % pozitivno, v raziskavi leta 2016 pa je bilo 86 % vprašanih nenaklonjenih večjemu sprejemu beguncev«. Strah naj bi bil »racionalen«, saj »temelji na dejstvih, kot je zloraba socialne pomoči in naraščajoč kriminal«. Ani Mavec smo na elektronski naslov, s katerega je prišlo obtožujoče pismo, poslali dodatna vprašanja, a ni odgovorila. Prav tako nam ni uspelo izbrskati, v kateri šoli naj bi delala. Zato gre morebiti zgolj za izmišljeno ime in poklic.

Poleg očitne nestrpnosti, ki smo je v slovenski javnosti že preveč navajeni, iz pisma veje misel, da naloga šole ni učenje spoštovanja in strpnosti. V Smernicah za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole Zavoda RS za šolstvo je zapisano, da je med temeljnimi cilji izobraževalnega procesa »vzgajanje za medsebojno strpnost in spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi«. Tudi dr. Marjanca Ajša Vižintin, raziskovalka vključevanja otrok priseljencev v šolo, je v intervjuju za Mladino dejala, da »slovenska šola temelji na enakopravnosti, pravičnosti in inkluzivni, torej vključujoči pedagogiki. Takšna so njena temeljna načela.«

S tem se strinja tudi dr. Karmen Medica s primorske Fakultete za humanistične študije. Dr. Medica je sodelovala pri pripravi omenjenih smernic. Dandanes opaža povečanje števila poskusov vključitve multikulturnih in strpnih vsebin v šolske učne načrte. Ti poskusi, pravi, se »vse bolj kontinuirano organizirajo in izvajajo«. Hkrati opozarja, »da je še vedno premalo poudarka na dvosmernosti vsake integracije, ne glede na to, ali se dogaja v šoli, trgovini, na pošti, v gledališču ali na ulici«. Sklene z odzivom na protestno pismo domnevne učiteljice Ane Mavec: »Integrirati se moramo vsi, tudi gospa učiteljica Ana Mavec.« Ali pač oseba, ki je pismo poslala …

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Javna pamet

Jože Vogrinc: Priznajmo Palestince in Palestinke!

Mera dejanskega priznavanja suverenosti Palestine je odnos do njenih državljanov in državljank

Teden

Nedopustne grožnje

Pravnomočna obsodilna sodba zaradi grožnje novinarju Eriku Valenčiču 

Intervju

»Po novem bodo imeli tisti z zdaj najnižjimi pokojninami deset odstotkov višje pokojnine«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje