17. 11. 2017 | Mladina 46 | Kultura | Film
Slovenski superjunak
Martin Krpan je, sto let po tistem, ko je bil prvič likovno upodobljen, končno dobil svojo risanko
V risanki ni prelita niti kapljica krvi, polna pa je duhovitih domislic.
Letos mineva sto let, odkar je izšla prva slovenska slikanica, Levstikov Martin Krpan s črno-belimi risbami Hinka Smrekarja, čeprav so verjetno na to, kako si predstavljamo robatega kmečkega silaka, ki reši cesarski Dunaj pred hudobnim Brdavsom, najbolj vplivale ilustracije, ki jih je za prvo povojno izdajo leta 1954 ustvaril Tone Kralj. To je tudi najuspešnejša slovenska slikanica vseh časov, saj je bila pri Mladinski knjigi doslej natisnjena v več kot 240 tisoč izvodih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Kultura | Film
V risanki ni prelita niti kapljica krvi, polna pa je duhovitih domislic.
Letos mineva sto let, odkar je izšla prva slovenska slikanica, Levstikov Martin Krpan s črno-belimi risbami Hinka Smrekarja, čeprav so verjetno na to, kako si predstavljamo robatega kmečkega silaka, ki reši cesarski Dunaj pred hudobnim Brdavsom, najbolj vplivale ilustracije, ki jih je za prvo povojno izdajo leta 1954 ustvaril Tone Kralj. To je tudi najuspešnejša slovenska slikanica vseh časov, saj je bila pri Mladinski knjigi doslej natisnjena v več kot 240 tisoč izvodih.
Fran Levstik je z zgodbo, ki jo je napisal leta 1858, spodbujen z nagradnim natečajem za najboljšo slovensko povest v celovškem štirinajstdnevniku Slovenski glasnik, kjer je bila potem prvič objavljena, želel bralcem in piscem ponuditi zgled ljudske povesti. Ta naj bi bila domača, izvirna, napisana v duhu preprostega bralca, a z umetniškim okusom. Z Martinom Krpanom je Levstiku pred skoraj poldrugim stoletjem uspelo ustvariti lik, ki je ne le dolgoživ, ampak očitno tako prepričljiv, da nemalo ljudi – med njimi tudi poslanec SDS Božo Predalič – živi v prepričanju, da ne gre za literarnega junaka, temveč za resnično osebo.
Potem ko je povest o Krpanu pred 20 leti Miki Muster prelevil v strip, je temeljni slovenski superjunak letos končno dočakal še reinkarnacijo v animiranem filmu, nastalem pod prsti ekipe Strup produkcije. Režiser Nejc Saje meni, da je bil Krpan preprosto tako močno zasidran v knjigah, da nihče ni pomislil, kako bi ga iz tega okvira prestavil v drugega. Tudi sam je imel zadržek do spreminjanja ali dopolnjevanja besedila Frana Levstika. Zato je obdržal izvirno, a okrajšano besedilo v arhaičnem jeziku, s tem pa – v kontrastu s popolnoma sodobno podobo in animacijo – dosegel dodatni komični učinek.
Strupi so pod vodstvom Nejca Sajeta že leta 2013 ustvarili videoanimacijo za gledališko predstavo Martin Krpan režiserja Janeza Burgerja v koprodukciji Drame SNG Maribor in Drame SNG Ljubljana. Za predstavo je v šestih mesecih nastalo kar 40 minut animacije, ki je bila prirejena za pripovedovalca na odru in je vsebovala izvirno besedilo v celoti. Ko je bilo enkrat vloženega toliko dela, bi bilo res škoda, da se risanka z gledališkega odra ne bi prelila še v svoje naravnejše okolje, na platna kinematografov in televizijske zaslone. Za to jo je bilo treba oklestiti, nadgraditi, vizualno dodelati in uokviriti v polurni format, primeren za televizijsko predvajanje.
Like za animirani film Martin Krpan, katerega končna dolžina je 24 minut, si je zamislil in jih oblikoval ilustrator NATANesku, okostja oziroma ogrodja je animiral Timon Leder, sliko sta sestavljala režiser in Blaž Čadež, nato pa so si delo razdelili še glavni animatorji Iztok Šuc, Matej Lavrenčič, Zarja Menart in Tony Mlakar. Delo je potekalo razdrobljeno, saj so bili vsi hkrati zaposleni še z drugimi projekti. Če bi ustvarjanje lahko strnili in bi se posvečali izključno animiranju, režiser ocenjuje, da bi ekipa, ki je v celoti štela kakih štirideset sodelujočih, potrebovala nekaj mesecev. Producentka je Viva Videnović, film je s sredstvi produkcijsko podprl Slovenski filmski center, med koproducenti pa so poleg RTV Slovenija še produkcijske hiše Shakemoon, Kerozin in Mirabelka. Zaradi kulturnozgodovinskega konteksta je film primeren predvsem za regionalni trg, zato je pričakovati, da ga bo odkupil kateri od regionalnih distributerjev televizijskih vsebin za otroke.
Močni, samozavestni, neustrašni in iznajdljivi Krpan, ki je cesarjevo zadnje upanje, je v risanki zaživel z glasom Sebastijana Cavazze. Zvesta kobilica, ki jo lastnoročno dviguje in prestavlja lahkotno kot drugi stole, je v animirani izvedbi prikazana kot Krpanov najboljši prijatelj in ima hkrati lastnosti konja in psa. Rada poliže angleško sol, ki jo njen lastnik šverca pod pretvezo kresilne gobe in brusov, zaradi česar kobilica nenehno spušča eksplozivne prdce. Angleška sol ali soliter je namreč kalijev nitrat, ki se je v 19. stoletju uporabljal predvsem za izdelavo smodnika, pirotehničnih sredstev in eksplozivov, danes pa tudi v umetnih gnojilih in kot prehranski dodatek E252. Kljub obilici grafičnega nasilja, ki ga izvaja mišičasti Krpan, kadar se brani pred mejači in ko se spopade z Brdavsom, v risanki ni prelita niti kapljica krvi. Prijazna pa ni le do otrok, starejših od pet let, ampak tudi do odraslih, saj je polna duhovitih domislic, s čimer oživlja in nadgrajuje satirično noto, ki jo je v besedilo vtkal že Levstik.
V Strup produkciji nastaja še 15-minutni film o zakulisju nastajanja risanke ter o Martinu Krpanu, ki bo ponudil celostni vpogled z vsem literarnim ozadjem. Nedvomno gre za projekt, na katerega smo (pre)dolgo čakali in bo v času prevladujočih avdiovizualnih podob poskrbel za popularizacijo Martina Krpana med mladežjo, saj ji zgodbo slovenskega mitskega junaka pripoveduje na povsem sodoben način.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.