Razcvet hmeljarstva

Na začetku meseca so v Slovenj Gradcu ustanovili Civilno iniciativo za varovanje okolja in zdravja občanov. Njena prva tarča: hmeljišča, ki jih kmetje postavljajo v neposredni bližini stanovanjskih naselij.

Pridelava hmelja se v Sloveniji in tudi v svetu povečuje. Slovenski hmeljarji so letos hmelj pridelovali na 1590 hektarjih površin, kar je za sto hektarjev več kot lani. Lanski pridelek hmelja v Evropi je bil po podatkih Mednarodne hmeljarske organizacije celo največji v zadnjih 20 letih.

Še pred nekaj leti je bila zgodba popolnoma drugačna. Vse od leta 2002 so se površine hmeljišč v Sloveniji krčile. Med letoma 2008 in 2012 odkupna cena hmelja na trgu zaradi premajhnega povpraševanja sploh ni dosegala proizvodnih stroškov. Potem pa se je zgodil preobrat. Zaradi svetovnega razmaha malih, tako imenovanih craft pivovarn se je povečalo povpraševanje po hmelju. Te pivovarne praviloma v primerjavi s tistimi, ki pivo pripravljajo po tradicionalnih receptih, za varjenje piva uporabljajo od pet- do desetkratne količine hmelja.

Slovenija je v svetu skorajda hmeljarska velesila. Za Nemčijo, Češko in Poljsko je četrta največja evropska proizvajalka. Kar 95 odstotkov pridelka izvozi. Slovenski pridelek hmelja sestavlja približno tri odstotke svetovne pridelave. Prav tako je hmelj ena redkih kulturnih rastlin, pri katerih smo v Sloveniji zelo dejavni pri razvoju novih sort, za to je zaslužen Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo iz Žalca.

Skrb zaradi širitve hmeljišč pri nas ni ravno pogosta. Zadnja leta so veliko več pozornosti deležna prizadevanja prebivalcev Braslovč, da jim načrtovana hitra cesta v sklopu tretje razvojne osi ne bi zarezala naravnost v hmeljišča.

»Ne nasprotujemo hmeljarstvu, a se zaradi posebnosti Mislinjske doline, ki ni dovolj prevetrena, bojimo škodljivih vplivov na okolje,« opozarjajo v slovenjgraški civilni pobudi, katere predsednik je občinski svetnik SLS Peter Cesar. »Hmeljišča so v rastni dobi intenzivno škropljena, odvisno od vremenskih razmer, zlasti pa je težava v tem, da se v njih škropi tudi 8–10 metrov visoko, zaradi česar je škropivo dolgo v zraku in se ob neugodnih vetrovnih razmerah useda na tla daleč od mesta škropljenja.« Hmelj dejansko spada med rastline, pri katerih je praviloma nujna pogosta raba pesticidov. Za rabo na njem je v Sloveniji registriranih kar 32 različnih pesticidov.

Kot poudarjajo v civilni pobudi, se zaradi slabe prevetrenosti Mislinjske doline bojijo, »da se bo ponovil primer Socka«. Socka je kraj na Celjskem v bližini Vojnika, kjer so domačini pridelavo hmelja okrivili za domnevno povečano pojavnost raka med prebivalci, a je zgodba, potem ko epidemiološka raziskava ni pokazala razlik v primerjavi z drugimi deli Slovenije, potihnila.

V Žalcu, kjer so hmeljišča tako rekoč zaščitni znak mesta, težav z nasprotovanjem krajevnega prebivalstva nimajo. »Dolgoletna tradicija in veliko prizadevanje strokovnih služb in hmeljarjev sta prispevala k poznavanju pridelave hmelja v širšem okolju, to pa omogoča sobivanje v naši dolini,« so odgovorili s tamkajšnje občine.