8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
Neslovenski uradni simbol
Karantanski panter na uniformah specialcev
Nesrečna »mačka« na uniformi
© Borut Krajnc
Karantanski panter je v zadnjih letih v narodovo zavest vstopil predvsem prek različnih »domoljubnih« društev, ki so si ga izbrala za simbol in z zastavami z njegovo podobo mahajo na »domoljubnih« shodih. A karantanski panter je tudi eden izmed uradnih državnih simbolov, saj ga že od osamosvojitve na uniformah nosijo pripadniki specialne enote policije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
Nesrečna »mačka« na uniformi
© Borut Krajnc
Karantanski panter je v zadnjih letih v narodovo zavest vstopil predvsem prek različnih »domoljubnih« društev, ki so si ga izbrala za simbol in z zastavami z njegovo podobo mahajo na »domoljubnih« shodih. A karantanski panter je tudi eden izmed uradnih državnih simbolov, saj ga že od osamosvojitve na uniformah nosijo pripadniki specialne enote policije.
Na policiji pojasnjujejo, da je specialna enota ta simbol dobila v času »reorganizacije Zaščitne enote milice in ustanovitve Specialne enote milice, v drugi polovici leta 1990«. Simbol je bil izbran in določen na pobudo vodstva specialne enote, ki ji je takrat poveljeval Vinko Beznik. Izbran pa je bil kot »simbol moči, vztrajnosti in žilavosti, ki upodabljajo tudi značilne lastnosti pripadnikov specialne enote«, kot pojasnjujejo na policiji in dodajajo: »Upoštevajoč njegovo slovensko poreklo in starodavno simboliko dobrega nad zlim, kot simbol boja med svetlobo in temo, je panter prava izbira za simbol specialne enote, ki s svojo usposobljenostjo in opremljenostjo uspešno premaguje in zatira tudi najhujše oblike ogrožanja varnosti državljanov.« Poleg tega, da pod tem simbolom država varuje državljane, domoljubna društva pa z njim sejejo v družbi razdor, je vprašljivo njegovo »slovensko poreklo«. Njegov glavni promotor je bil od vsega začetka ekonomist in ljubiteljski zgodovinar dr. Jožko Šavli, sicer zagovornik teorije o tem, da so predniki Slovencev Veneti, torej teorije, ki Slovence ločuje od slovanskih oziroma balkanskih narodov.
Zgodovinar in redni profesor na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Peter Štih je že pred leti v intervjuju za Mladino opozoril: »V virih ni izpričana absolutno nobena povezava tega znaka s staroslovansko Karantanijo.« Tudi obsežna Enciklopedija Slovenije ga ne omenja, kajti res je, da se je panter v naših krajih pojavil šele kasneje, torej po tem, ko se je nekdanja velika Karantanija na začetku 11. stoletja že razkrojila v posamezne fevdalne dežele. Dr. Andrej Pleterski, arheolog in zgodovinar, zaposlen na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani, pa je glede tega med drugim dodal: »Panter izvira iz grba fevdalne družine Spanheim iz 12. stoletja. Res je, da je omenjena družina takrat živela na Koroškem, nima pa nobene zveze z nekdanjo Karantanijo.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.