Kultura / Proti rasizmu in zatohlosti

Balada Sneguročka Svetlane Makarovič spet na odru v glasbeno-literarni preobleki

Vanja Pirc
MLADINA, št. 51, 22. 12. 2017

Svetlana Makarovič in Mar Django Quartet

Svetlana Makarovič in Mar Django Quartet
© Miro Majcen

Pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič je balado Sneguročka pri Mladinski knjigi izdala leta 2012. To je lepa, a hkrati grenka pravljica za odrasle s sporočilom, ki bi si ga veljalo zapomniti: vsako zlo, ki smo mu priča, se sčasoma pozabi. Kot da ga nikdar ne bi bilo. »Tako se je pozabilo na inkvizicijo, holokavst, Auschwitz, Srebrenico ... naslednje generacije so jih vzele za zgodovinsko dejstvo in nič drugega, ob tem pa niso občutile nobene bolečine in empatije več. A prav zato, ker se nanj pozabi, se zlo neprestano vrača in ponavlja, pa čeprav si vsakič znova obljubimo, da do tega ne bo prišlo,« je Makarovičeva že kmalu po izidu knjige za Mladino razložila, zakaj je to delo morala napisati. Sneguročka ima namenoma bridek konec. Ta naj bi bralca najprej streznil, prebudil iz sna. Nato pa naj bi ga spodbudil še k drugačnemu ravnanju.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Vanja Pirc
MLADINA, št. 51, 22. 12. 2017

Svetlana Makarovič in Mar Django Quartet

Svetlana Makarovič in Mar Django Quartet
© Miro Majcen

Pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič je balado Sneguročka pri Mladinski knjigi izdala leta 2012. To je lepa, a hkrati grenka pravljica za odrasle s sporočilom, ki bi si ga veljalo zapomniti: vsako zlo, ki smo mu priča, se sčasoma pozabi. Kot da ga nikdar ne bi bilo. »Tako se je pozabilo na inkvizicijo, holokavst, Auschwitz, Srebrenico ... naslednje generacije so jih vzele za zgodovinsko dejstvo in nič drugega, ob tem pa niso občutile nobene bolečine in empatije več. A prav zato, ker se nanj pozabi, se zlo neprestano vrača in ponavlja, pa čeprav si vsakič znova obljubimo, da do tega ne bo prišlo,« je Makarovičeva že kmalu po izidu knjige za Mladino razložila, zakaj je to delo morala napisati. Sneguročka ima namenoma bridek konec. Ta naj bi bralca najprej streznil, prebudil iz sna. Nato pa naj bi ga spodbudil še k drugačnemu ravnanju.

A štiri, pet let kasneje Svetlana Makarovič ugotavlja, da do streznitve žal ni prišlo. Nasprotno, sama danes opaža še toliko več »rasizma, slepega sovraštva in pritlehne podlosti«, ki so v še posebno srhljivi obliki do izraza prišli ob begunski krizi. Zato in tudi zato, ker je v njeni baladi eden od osrednjih likov begunka, ki dom, pretresena od gorja, zapusti, potem ko tolpa podivjanih moškh vdre v hišo, umori njene starše, njo pa posili, je začutila, da je spet čas, da ljudem predstavi Sneguročko.

Vendar ne le kot balado, natisnjeno v knjigi, temveč tudi na odru, kjer jo je že od samega začetka interpretirala, leta 2013 pa jo je skupaj s cenjeno skupino Mar Django Quartet, poznano po tradicionalnih ruskih baladah in romancah, ki temeljijo na bogatih in izpovednih besedilih, preoblikovala tudi v edinstveni glasbeno-literarni dogodek. Na njem sama interpretira balado, Mar Django Quartet pa zaigra svojo glasbo. Ko jih slišite, presenečenja nad tem, zakaj so svoja dela postavili ob bok drugemu, ni več. Tako balada Sneguročka kot glasba Mar Django Quarteta se napajata v ruski tradiciji. Makarovičeva in glasbena zasedba pa se prekrivata tudi v občutju, ki prežema njuna dela. In to občutje je grenko, hrepeneče, lepo.

Sneguročka se torej vrača na oder in v izvedbi Svetlane Makarovič in Mar Django Quarteta ji bomo lahko prisluhnili že kmalu. V Ljubljani pripravljajo tri dogodke; najprej 6. januarja v Mini teatru, nato 8. februarja, na praznik kulture, v SitiTeatru, in 25. februarja še v ljubljanski Drami.

Kot pravi Makarovičeva, se je to delo znova odločila postaviti na oder tudi zato, ker rešitev iz nastale situacije obstaja. A ponudi jo lahko samo umetnost. »Vsaka prava umetnost namreč nastane iz frustracije – iz bolečine, razočaranja, krivice, gorja, neizjokanih in izjokanih solz, krikov bolečine, protesta, besa ...« je že leta 2013 povedala za Mladino. In dodala: »Umetnost je bila vedno nad zlom. Je protistrup človeškega zla.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Nacistične tablice

Na slovenskih cestah lahko opazimo registrske tablice z neonacističnimi sporočili

TV komentar

Dovolj Pričevalcev

Naj si jih šefi TV Slovenija vrtijo doma, lahko na kavč in čaj povabijo kar Jožeta Možino

Priprave na vojno

ZDA obnavljajo opuščeno vojaško oporišče v Tihem oceanu