Intervju: Robert Pfaller

Mednarodno znani filozof, kulturni teoretik g. Pfaller v intervjuju oznani: ‘’Večkrat navajam primer s kajenjem. Levica je zamudila priložnost, da bi poudarila, da kajenje ni le razvada, ampak politična dediščina politične levice. Vsi veliki revolucionarji so bili kadilci. Cigaretni dim je bil stalnica … Za mlade je bilo kajenje uporniško dejanje, s katerim so si zagotovili intelektualno avtonomijo. Vsi ti vidiki dozorevanja v odraslost se mladim generacijam odvzemajo.’’ Vse skupaj se sliši kot iz priročnika za tobačni marketing. Od kod g. Pfallerju poznavanje te teme, ki izjemno ustreza industriji najsmrtonosnejšega izdelka v zgodovini človeštva, bi moral g. filozof užitka pred temi izjavami razkriti kak konflikt interesa? Ko iščemo sponzorja iniciative Adults for adults, ki jo Pfaller propagira po svetu, je dobro poiskati le predhodno iz leta 2013 ‘’Mein Veto! Bürger gegen Bevormundung’’, in se razkrije, da je to British American Tobacco Austria, (ter Zveza proizvajalcev cigar in pip), velika mednarodna korporacija, del tobačnega kartela. Istega, ki namerno manipulira s tobačnimi izdelki, da bi čim bolj zasvojili, ki namerno oglašuje in prodaja otrokom, da bi dobili doživljenjsko zasvojene stranke. Prav gotovo jim godi govor g. Pfallerja o odgovornosti odraslih; morda so oni sestavili to zanimivo dikcijo, ki vso odgovornost prelaga na posameznika, industrijo pa odveže kakršnekoli odgovornosti? Namreč spominja na spretni govor tobačnega tržnika v šoli v 70-ih letih v ZDA, ko draži mladostnike s prepovedanim sadežem, ki je le ‘’za odrasle’’, kot seks, pivo in avtomobili, vse, česar si seveda noben mladostnik seveda ne želi … v uvodnem poglavju knjige Zlati holokavst.

Torej je iniciativa Adults for adults le lažna civilna iniciativa, pod njo se skriva vse kaj drugega. Zanimivi so tudi nasveti Pfallerja slovenski levici, ki se v resnici obžalovanja vredno pogosto postavlja na stran najbolj neetičnih korporacij, ki povzročajo doživljenjsko zasvojenost, bolezen in smrt, pa tudi revščino in neenakost velikih razsežnosti. Vem, da je žal tako, ker sem to videl v živo v DZ in Odborih za zdravstvo. Vse izjave g. Pfallerja bi morala spremljati poleg razkritja konflikta interesa še slikovna opozorila … Mali človek očitno ni v njegovih mislih, zato tudi noče vedeti, da po raziskavah javnega mnenja Gallup velika večina kadilcev obžaluje svoje kajenje in želi prenehati (redno med 80 in 90%). Slovenija je na srečo v zadnjih dveh letih naredila močan preskok, tako v tobačni zakonodaji, kot tudi v razumevanju tega fenomena, da ne potrebuje nasvetov tobačno sponzorirane ‘’nikotinske’’ filozofije. Po moji oceni so filozofa užitka poklicali na pomoč, Slovenijo obiskuje zadnja leta kar pogosto, da bi nasprotovali vedno bolj jasno izoblikovani strategiji in konsenzu o končanju tega smrtonosnega izdelka, t.i. tobacco endgame, ki je v Sloveniji v polnem teku. V Avstriji, kjer je zgodovinsko pogojene vplive tobačnega lobija težko odstraniti, je g. Pfaller že dolgo zloglasen. Za konec pa še resnična, tragična zgodba naše severne sosede: če je Slovenija in ves napredni svet končal izpostavljenost kancerogenemu dimu na delovnih mestih in gostinskih obratih že v letih 2005-2007, je Avstrija skoraj sledila letos, v letu 2018. Žal je trenutna vlada S. Kurza na pobudo svobodnjakov zakon razveljavila! Namreč, zakon je leta 2015 sprejela lani umrla ministrica za zdravje ga. Sabine Oberhauser. Umrla za rakom (zahrbtno, dolgotrajno boleznijo, kot pravi evfemizem za vse kadilske bolezni), pred tem je kadila do leta 2012. Pri nas so mediji navedli le nepomemben podatek, da je bila brez las, kar je le pričakovana posledica kemoterapije, ki ni vredna omembe – zanimiva dejstva: kajenje, povezavo z rakom in pogumno sprejeto tobačno zakonodajo, so v celoti zamolčali. In zdaj se ga. Oberhauser obrača v grobu. Po besedah strokovnjaka javnega zdravja prof. Neubergerja Avstrija še naprej ostaja pepelnik Evrope.