Knjiga / Andraž Teršek: Socialna ustavna demokracija

Založba Univerze na Primorskem, Koper 2017, 25 €

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 5, 2. 2. 2018

+ + + + +

Na videz prav dolgočasna pravna tema in za povrh objavljena še v posebej zgoščenem tisku, ki ga danes opušča celo večina znanstvenih založb.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Bernard Nežmah
MLADINA, št. 5, 2. 2. 2018

+ + + + +

Na videz prav dolgočasna pravna tema in za povrh objavljena še v posebej zgoščenem tisku, ki ga danes opušča celo večina znanstvenih založb.

Vsebine so polemike s sodbami ustavnega sodišča, razmišljanja o pravni teoriji ter serija kritičnih presoj konkretnih pravnih odločitev. V njih avtor demonstrira pravno misel, ki ne izhaja le iz prebiranja sodnih odločb in advokatske spretnosti izpodbijanja, ampak vanjo vključi širše mišljenje, ki izhaja iz branja filozofije, sociologije in humanistike. Njegovi objekti premišljevanja se izmikajo kanonu vladajočih okvirov pravnega rezoniranja in še toliko bolj pravnega angažmaja. Profesor Teršek namreč ne jemlje prava ex cathedra, temveč ga secira v javnosti.

Opozarja na nedopustno pravno pristranskost sodišč, ko denimo sodnica na seminarju lahkotno izreče svoje mnenje, da so v našem pravu delodajalci v konfliktih z delavci šibka stran, potem pa je na zahtevo stranke v postopku ne izločijo. – Kako naj sodišče brani položaj nevtralnosti, ko pa je sodnica a priori naklonjena lastnikom kapitala? Misli in odpira teme, ki jih večina jemlje kot samoumevne. Izpostavlja kajpak pravico do protestov, ob kateri pa pravno utemelji celo radikalno pravico do upora! Potem zadene v nevralgično točko apriorne pravice lastnika, ki si na osnovi lastništva vzame pravico do samovoljnega razpolaganja z javno lastnino v smislu: lastnik lahko z lastnino počne, kar hoče. Področje aktualnih županskih samodrštev postavi kot pravno nesprejemljivo, sklicujoč se na ustavo. Dobesedno v ustavi najde branik za umetnike, ki jih mestne oblasti nonšalantno mečejo iz prostorov, čeprav so jih ti leta ustvarjali. Ustava pač prepoveduje, da javna oblast razpolaga z lastnino neodvisno od javne koristi. In še zlasti njen 60. člen, ki ščiti pravico do duhovne ustvarjalnosti, kot so umetniška dela v najširšem pomenu. Avtor bere ustavo tudi v običajno nemišljenih členih in tu je spoznanje šokantno – ustava ščiti marsikatere posameznike, le da je sodniki in tudi odvetniki ne poznajo in ne upoštevajo!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Da imajo mladoletne Rominje otroke le zaradi otroškega dodatka je stereotip«

Zaskrbljenost zaradi napovedanih vladnih ukrepov

Intervju

»Na skrajni desnici imamo fantovski klub, le da so fantje v resnici dečki«

Éric Fassin, sociolog

Nataša Pirc Musar / »Nič o Romih brez Romov – to si moramo zapomniti«

Policija je prva, ki mora zagotavljati varnost za vse in vsem enako, je poudarila predsednica republike in dodala, da je tudi Rome strah