Ponižanje najrevnejših

Že pred več kot tremi leti je ministrica za delo Anja Kopač Mrak podpisala socialni sporazum, s katerim se je zavezala k dvigu socialne pomoči. Ministrstvo za delo je šele lani oktobra pripravilo zakonski predlog, s katerim bi socialno pomoč dvignili s 300 evrov na še zmeraj prenizkih 331 evrov. Toda vlada dokumenta še zmeraj ni vložila v parlamentarni postopek.

Znesek socialne pomoči je vezan na znesek minimalnega dohodka, statistično določene vsote, pod katero menda ni mogoče preživeti meseca. Čeprav bi ga morali na novo določiti vsakih pet let, je država za nove izračune potrebovala skoraj desetletje in lani predstavila rezultat. Raziskava, ki jo je po naročilu ministrstva opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja, je minimalni osebni dohodek postavila pri 442 evrih. Gre za drobiž. Kljub temu je resor za delo socialno pomoč določil še nižje od tega, na omenjenih 331 evrov. Pri tem so sledili »namenu ohranitve podobnega razmerja z neto minimalno plačo kot leta 2010 ter ob upoštevanju tveganja pasti neaktivnosti«. Ne pa namenu zagotavljanja osnovne pomoči tistim, ki so odrinjeni na rob družbe in živijo iz rok v usta.

»Vzdrževanje socialne pomoči na ravni, ki ne samo, da ne odpravlja revščine, temveč poskuša najrevnejše izključno prisiliti v delo, namesto da bi jim omogočila vsaj približek socialne varnosti, se nam zdi skrajno cinično,« se je na tovrstne obrazložitve odzvala poslanka Levice Violeta Tomić. Dodatno jo je razburilo ravnanje ministrstva za finance, ki je šlo še dlje kot resor za delo – in »z vidika javnofinančnih posledic« izrazilo ostro nasprotovanje dvigu zneska državne miloščine.

Še ostreje se je odzval vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić: »Ali se vsi vi, ki ste svetovali, pripravljali, in se – upam da – podpisali pod to skropucalo od mnenja, sploh zavedate, kaj ste svetovali, pripravili, podpisali, zagovarjali?« je v javni izjavi okrcal resor, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman. Oster je bil tudi do ministrstva za delo, ki »se vnaprej podreja diktatu ministrstva za finance«.

A v nečem se Tomićeva in Lukić strinjata z uradniki – da je razlika med zneskom socialne pomoči in minimalne plače prenizka. Toda namesto da se klesti socialna pomoč, vladi predlagata, naj dvigne »minimalca«. Vendar ga ne bo. Ko je Kopač Mrakova predlagala povišanje minimalne plače za celih 24 evrov, so jo v največji vladni stranki raztrgali kot populistko.

Ker politiki in uradniki ljubijo statistiko, nekaj številk. V lanskem letu je socialno pomoč prejemalo več kot 51.000 ljudi, ki jim je država naklonila 300 evrov na mesec. Prag revščine znaša 616 evrov. Povišanje socialne pomoči za 31 evrov bi proračun stalo okoli 18 milijonov. Premoženje stoterice najbogatejših Slovencev in Slovenk je bilo lani ocenjeno na približno 5,2 milijarde evrov.