Begunec, ne pa kriminalec

Čeprav ni dvoma, da je slovenski javnosti najbolje znan sirski prosilec za azil Ahmad Šami v katerikoli evropski državi upravičen do statusa begunca, saj njemu in njegovi družini dolgoletna vojna v Siriji ni prizanesla, se že več kot dve leti bori zgolj za to, da bi država Slovenija obravnavala njegovo prošnjo za azil. Pred dnevi ga je policija že drugič skušala deportirati na Hrvaško …

Slovenija v podobi pristojnih upravnih organov na notranjem ministrstvu se pod vodstvom ministrice Vesne Györkös Žnidar od vsega začetka trudi, da bi Šamiju odrekla gostoljubje, rada bi ga deportirala na Hrvaško, ker naj bi bila prav Hrvaška prva odgovorna za obravnavo njegove prošnje za azil, zato njegovim argumentom Slovenija noče niti prisluhniti. To mnenje notranjega ministrstva ni nič nenavadnega, prosilcev za azil se nekatere države skušajo brez izjem znebiti, če za to le obstaja pravna pot. In tudi če ne.

Šami je namreč v času, ko biva v Sloveniji, kjer bi ga lahko postavili za zgled integracije v družbo, dobil nekaj pomembnih pravnih bitk. Na notranjem ministrstvu so se zaradi tega znašli v položaju, ki jim onemogoča, da bi deportacijo izpeljali skladno z domačim in mednarodnim pravom.

Upravno sodišče je na Šamijevo prošnjo večkrat odločilo, da ima pravno varstvo pred deportacijo, ter tudi, da Slovenija v skladu z zakonodajo in mednarodnimi zavezami »ne sme izvršiti predaje, preden ne bo odločila z upravno odločbo o tožnikovi vlogi glede poteka roka iz 29. člena Dublinske uredbe«.

To je sodišče zapisalo v sodbi pred zgolj štirinajstimi dnevi in pomeni, da morajo na notranjem ministrstvu odločiti o Šamijevi vlogi, v kateri zatrjuje, da je pretekel dovoljeni čas za deportacijo na Hrvaško in je tako Slovenija postala odgovorna za obravnavo njegove izvorne azilne prošnje. Najprej morajo torej odločiti o tem, ali je predvideni rok za deportaciji že minil, šele potem jo lahko izvedejo, če bo odločba negativna.

Zato so se, potisnjeni v kot, na notranjem ministrstvu očitno odločili za nekakšen medijski umor begunca Ahmada Šamija. Pred dnevi so na zasebni elektronski naslov njegovega prijatelja Mihe Blažiča (in to le 12 ur pred predvideno deportacijo) poslali elektronsko sporočilo, naj se Šami zglasi na določenem mestu, od koder ga bodo deportirali in poslali na Hrvaško. Šlo je za nepodpisano, neuradno sporočilo brez uradne odločbe pristojnega organa, ki ga Blažič ni niti videl pravočasno. So pa bili o vsem skupaj pravočasno obveščeni v uredništvu dveh medijev v lasti stranke SDS – časnika Demokracija in Nova24TV. Oba medija sta na svojih spletnih straneh nemudoma poročala, da se Šami izmika roki pravice in da »se še naprej norčuje iz nas, saj ostaja v Sloveniji!«.

A sirski prosilec za azil Ahmad Šami se ne norčuje. Rad bi ostal v novi domovini, kjer si je ustvaril nov dom, rad bi iz vojne rešil družino. V tem boju za svojo pravico je postal žrtev. Na njegovem hrbtu se lomijo politična kopja. SDS ga predstavlja kot vzorčni primer ilegalnega migranta, ki izkorišča sistem, čeprav ga ne, saj nima niti osnovnih pravic, ki pripadajo prosilcu za azil. Na notranjem ministrstvu niso nič boljši. Odgovorni so za nastali položaj. Zdaj pa se ga trudijo prikazati kot kriminalca, kot nekoga, ki se izmika policiji, čeprav se zakonom in Dublinski uredbi izmikajo sami.