Rusija bi Erjavca

Prijateljstvo med zunanjim ministrom Karlom Erjavcem in Rusijo, predvsem njenim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, je že tradicionalno odlično. Tudi po Desusovi zaslugi imamo v Sloveniji vsakoletne žalne slovesnosti ob Ruski kapelici z najvišjo zasedbo. Ugleden član in nekdanji podpredsednik stranke Desus Saša Ivan Geržina je bil prvi slovenski veleposlanik v Rusiji in je tudi predsednik Društva slovensko-ruskega prijateljstva. Od tega prijateljstva nima koristi zgolj slovensko gospodarstvo (od Krke do Gorenja), ki izvaža na ruski trg, ampak tudi Rusija. Erjavec je na položaju obrambnega ministra od nje leta 2008 za poplačilo klirinškega dolga namesto česa koristnejšega kupil predrago in preveliko bojno ladjo Triglav.

A prijateljstvo med Rusijo in Erjavcem je minuli teden očitno prestopilo mejo sprejemljivega. Ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev je ob podpisu nove petletne pogodbe o dobavi zemeljskega plina med predstavniki Geoplina in ruskega Gazproma na gradu Strmol omenil, da se »v Sloveniji začenja predvolilna kampanja, ki bo tudi pomembno vplivala na življenje te države,« in da »stranka, ki jo vodi Karl Erjavec, verjetno ima kaj pokazati na tem področju. To je konkreten večletni program.« Erjavec je seveda izrazil zadovoljstvo, ker je ruski veleposlanik, ki ne zna slovensko, opazil Desusov predvolilni program (zadnji je iz leta 2011), čeprav ga stranka ni prevedla v ruščino.

Nad ruskim izrazom dobre volje, podarjenim Desusu, je bil presenečen predsednik parlamenta Milan Brglez. Dejal je, da ga je izjava ruskega veleposlanika presenetila, »saj je podpora zgolj eni stranki v predvolilnem času milo rečeno nenavadna … Pomeni pa tudi kršitev dunajske konvencije o diplomatskih odnosih.« Prav tako ni ostal dolžan Erjavcu, dejal je, da zunanji minister ne pozna niti naše deklaracije o zunanji politiki. Ni sicer skrivnost, da veleposlaniki pred volitvami obiskujejo posamezne predsednike strank. Vrsta je dolga tudi na občini Kamnik, kjer jih na kavo sprejema Marjan Šarec.

Podobno drzna, če ne še drznejša je bila akcija nekdanjega ameriškega veleposlanika Josepha Mussomelija v letih 2012 in 2013. Po volitvah leta 2012 je predsednike parlamentarnih strank povabil k sebi na pogovor, prepričan, da Slovenija potrebuje uravnoteženo vlado, zaradi česar si je prizadeval za nekakšno veliko koalicijo, je tedaj poročala RTV Slovenija. Malo pa je znanega o tem, da je ameriški veleposlanik nato še enkrat sestavljal slovensko vlado leta 2013, po padcu Janeza Janše zaradi protikorupcijskega poročila. Alenka Bratušek je v nedavno izdani knjigi spominov zapisala, da se je januarja 2013 z Mussomelijem sestala v parlamentu: »Želel se je srečati z menoj ob obisku državnega zbora in je zelo navijal za Janeza Šušteršiča kot Janševega naslednika. Bil je prijeten sogovornik, čeprav se je po moji oceni kar malce preveč vtikal v notranjo politiko naše države.«

Tedaj seveda ni nihče protestiral. Dobro je, da se občutljivost politikov za zunanje posege krepi. Bil bi tudi čas, da kak predsednik države pove, kaj meni o finančni pomoči Madžarske Janševi SDS.