Kultura / Večno sodoben in svež: Jean-Michel Basquiat
Zdi se, da je umetnik, ki je grafitarstvo nadgradil v umetnost, hkrati pa je vrata sodobne umetnosti odprl temnopoltim umetnikom, aktualnejši kot kadarkoli
Fotografija z naslovnice New York Times Magazina, ki je Basquiata izstrelila med ikone.
Poslovil se je veliko prezgodaj, leta 1988, pri komaj 27 letih, pa vendar je obveljal za enega najzanimivejših vizualnih umetnikov 20. stoletja. Čedni mladenič z razmršeno pričesko pa ni bil le vizualni umetnik, bil je vsestranski ustvarjalec in na tedaj izjemno brbotajoči newyorški sceni je na prehodu iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja v osemdeseta leta nase opozoril tudi kot pesnik, didžej in glasbenik. A kot likovni umetnik je še posebno izstopal. Zato, ker je s svojimi pionirskimi in za marsikoga kontroverznimi slikami v umetnost prenesel ulično grafitarstvo, pa tudi druge elemente, ki so se prej zdeli nezdružljivi. In zato, ker je vrata »visoke« umetnosti, ki je bila do tedaj večinoma rezervirana za belce, odprl temnopoltim umetnikom. Zdaj, tri desetletja po smrti, pa je spet aktualen. To potrjuje že velika retrospektivna razstava njegovih del, ki so jo jeseni predstavili v Londonu, zdaj pa jo gosti Schirn Kunsthalle v nemškem Frankfurtu.