Intervju / Urban Sušnik, ekonomist
Slovenija mora strateško razmisliti o tem, kako bo ustvarjala svoje druž -beno bogastvo in kako ga bo delila. A medtem ko se znatni deli slabo obdavčenih dobičkov prelivajo v delnice, davčne oaze in v razkošne avtomobile namesto v plače delavcev, politika – z redkimi izjemami – ne ponuja konkretne vizije, meni Urban Sušnik. Je med mladimi upi slovenske ekonomije, ki ga cenijo tudi avtoritete, kot sta dr. Bogomir Kovač in Franček Drenovec. Do nedavna je na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot eden najpriljubljenejših asistentov sodeloval pri predmetih zgodovina evropske misli, politična ekonomija, mikroekonomija in ekonomika EU. Redno zaposlitev je dobil v NLB, kjer deluje kot analitik v oddelku za obvladovanje tveganj.
Veliko poslušamo o visoki gospodarski rasti, letos naj bi znašala okoli pet odstotkov, naslednje leto pa približno štiri. Toda ali so temelji te rasti zdravi in kako dolgo bo trajalo, preden se bo upehala?
Sedanji trend je bolj zdrav, kot je bil na primer v letih 2004–2008. Takrat smo bili še neto uvozniki, zdaj smo izvozniki in to je osrednja razlika. Gospodarska rast pred krizo je temeljila na domačem zadolževanju ter špekulacijah domačih in tujih vlagateljev, ki so po vstopu Slovenije v EU v naši državi pač videli dovolj varne naložbe, v katere so nalagali svoje presežke. Zdaj smo mi tisti, ki vlečemo denar iz tujine, kar je načeloma v redu. To pa ne pomeni, da je sedanja visoka rast idealna.