Grožnja ustavnega sodnika

Pred dnevi je Delo objavilo odprto pismo Spomenke Hribar predsedniku republike Borutu Pahorju. Pisala je, zakaj je neprimerno mandat za sestavo vlade podeliti Janezu Janši, v pismu pa omenila tudi ustavnega sodnika Klemna Jakliča in ga s tem tako razhudila, da ji je zagrozil s kazenskim pregonom.

Med drugim je zapisala, da »večina institucij in državnih funkcionarjev pri nas že leta in leta tolerira ali celo – ’za vsak primer’ – javno ali na tihem ’paktira’ z Janšo in njegovo SDS«. To je pokazala na primeru ustavnega sodišča, nedvomno institucije demokracije, najvišje sodne oblasti, »ki naj bi kot slepa Pravičnica sodila objektivno – ne glede na ideološko in politično pripadnost! Dr. Klemen Jaklič je kmalu po izvolitvi za ustavnega sodnika izjavil: ’Zdaj je JJ dokončno največja osebnost slovenske zgodovine. Kdor se temu smeji, se mu bodo nekoč smejali naši otroci in otroci naših otrok.’ In nobena demokratična institucija, prav nihče na to škandalozno izjavo ni reagiral! Tudi Vi kot predsednik republike ne! Res imamo pomanjkljive demokratične institucije, toda rešitev ni v ’močnem voditelju’ – pa naj bi mu bilo ime kakor koli –, temveč v verodostojnem predsedniku vlade in v krepitvi institucij demokracije! Molčite ob političnih incidentih (tudi levice!) in številnih kratenjih pravic državljanov, kar vse vas dela vse bolj neverodostojnega predsednika republike!«

Ustavni sodnik Jaklič se je na omembo svojega imena odzval z napovedjo kazenskega pregona zoper Hribarjevo: »Izjava je z dne, ko je bil imenovani na podlagi sodbe, ki je kršila človekove pravice, 2014 odpeljan na Dob. Sodnik sem od leta 2017. Kdor navaja neresnična dejstva (za razliko od vrednostne sodbe), ki škodijo časti ali dobremu imenu, stori kaznivo dejanje, ki ga svoboda izražanja ne varuje.« Drži, kar pravi Jaklič. Janšo je za »največjo osebnost slovenske zgodovine« oklical leta 2014, preden je postal ustavni sodnik. A očitati Hribarjevi, da je storila kaznivo dejanje, se za ustavnega sodnika pač ne spodobi. Jasno je vendarle, da se je zmotila, ne pa nalašč »navajala neresnična dejstva«. Šlo je za napako, ne za kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje, ki ga je kljub temu prepoznal ustavni sodnik, se preganja z zasebno tožbo.

Hribarjeva pa se je »zmotila« še o nečem. Zdi se ji škandalozno, da bi se ustavni sodnik v času opravljanja funkcije tako odločno postavil na stran enega politika. V resnici je bolj škandalozno, da je bil za ustavnega sodnika izvoljen, čeprav je to zapisal. Škandalozno je, da je Pahor to njegovo izjavo – in tudi njegovo sodelovanje na shodih pred vrhovnim sodiščem – preprosto prezrl in ustregel želji SDS, da zagotovi potrebno večino v državnem zboru za njegovo izvolitev.

Jaklič je sicer v širši javnosti prisoten predvsem prek družabnega omrežja Twitter in res je, da je od izvolitve za ustavnega sodnika zelo omejil politično občutljive komentarje. Oglasil se je šele pred volitvami, ko je ljudi pozval, naj volijo prave barve, in zdaj, po volitvah, ko se je odločil Spomenki Hribar zapreti usta.