Urša Marn

 |  Družba

»Če si zdrav, te področje duševnega zdravja ne zanima«

Za našo posebno številko Mladina Intervju 2018 je spregovorila tudi Polona Matjan Štuhec, klinična psihologinja in psihoterapevtka

sss

Polona Matjan Štuhec, klinična psihologinja in psihoterapevtka
© Uroš Abram

Specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka dr. Polona Matjan Štuhec že več kot trideset let pomaga ljudem v duševni stiski. Med njenimi pacienti so tudi mnogi uspešni poslovneži, zdravniki, sodniki in novinarji. Duševna stiska pač ne diskriminira – ne po spolu, starosti, uspešnosti v poklicu, ne po debelini denarnice. Pravi, da je pot do duševnega zdravja navadno zelo naporna in lahko traja leta. Srečnežev, ki so popolna duševno zdravi je zgolj peščica, večina pa nas je na kontinuumu. Med slednjimi so tudi psihologi in psihoterapevti, kajti »zelo zdravi ljudje delajo kaj drugega«. »Če si zdrav, te to področje ne zanima, saj ga sam ne potrebuješ,« pravi Polona Matjan Štuhec. 

V posebni številki Mladine Intervju 2018 pojasnjuje, kako na duševno zdravje vpliva že naše zgodnje otroštvo in zakaj je potrebno, da v nekem trenutku prerastemo travme in staršem odpustimo napake pri vzgoji. »Človek z notranjo bolečino mora spoznati, da to ni nekaj, kar je v njem že od nekdaj, da ni že od rojstva slab, ampak gre za stvari, ki nastanejo v interakciji, za nekaj, kar je bilo prisotno v okolju, kjer je odraščal. Od neke točke pa mora razumeti, da je to del njega in da mora v odrasli dobi bolečino upravljati sam. Gre za prevzemanje odgovornosti. (...) Starše lahko nehaš kriviti šele, ko do njih nehaš biti sovražen in jim lahko odpustiš. Ta korak je zelo težko narediti in nekateri zanj potrebujejo leta. Nevrologi pravijo, da je z novo potjo v možganih približno tako kot z novo potjo po travniku. Če čez travnik leta hodite po isti stezi in potem želite spremeniti traso, traja dolgo, da je nova pot jasno vidna in stara trasa zaraščena. Proces zaraščanja stare poti in utrjevanja nove v možganih lahko traja zelo dolgo, po mojih izkušnjah tudi deset let – šele takrat ljudje občutijo, da so preteklost pustili za sabo in so sposobni ustvarjati drugačne odnose.«

»Človek z notranjo bolečino mora spoznati, da to ni nekaj, kar je v njem že od nekdaj, da ni že od rojstva slab, ampak gre za stvari, ki nastanejo v interakciji, za nekaj, kar je bilo prisotno v okolju, kjer je odraščal. Od neke točke pa mora razumeti, da je to del njega in da mora v odrasli dobi bolečino upravljati sam. Gre za prevzemanje odgovornosti.«
(Polona Matjan Štuhec)

V intervjuju za Mladinino posebno številko pojasni tudi, zakaj je pojem sreče močno precenjen, zakaj bi se morali upreti pritisku po nenehni gospodarski rasti, zakaj današnja generacija mladih staršev otroke doživlja kot omejitve, kakšen je psihološki profil oseb, ki še v odrasli dobi norijo za TV-zvezdniki, obrazloži razliko med patološkim in zdravim narcisizmom, odgovarja pa tudi na vprašanje o izvoru sovraštva in nestrpnosti do beguncev in istospolno usmerjenih.

V pravkar izdani posebni številki Mladine Intervju 2018 na 144 straneh objavljamo 16 poglobljenih pogovorov s 16 aktualnimi intervjuvanci, ki jih je opravilo 8 novinarjev. Na voljo na vseh prodajnih mestih tudi v naši spletni trgovini. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.