Kultura / Ujetnik življenja in smrti: Jože Tisnikar
Slikar, ki si je drznil pogledati v prepade človeške eksistence, kjer se skrivajo odgovori na vsa vprašanja

Jože Tisnikar v svojem ateljeju v družbi zvestega krokarja.
© Dragiša Modrinjak
Čeprav je slovenjgraški slikar Jože Tisnikar (1928–1998) med poznavalci, vsaj v Sloveniji, v šestdesetih letih že veljal za obetavnega umetnika, v tem obdobju je svoja dela razstavil tudi že v znani dunajski galeriji Künstlerhaus, mu je šele monografija Tisnikar: Svet obujenih mrtvecev utrla pot med jugoslovanske in nato mednarodne zvezde likovne umetnosti. V tej monografiji, ki je leta 1977 izšla najprej v srbohrvaškem in slovenskem jeziku, nato pa še v angleškem in celo japonskem prevodu, je zgodbo in delo tega nenavadnega slikarja opisal Nebojša Tomašević, ustanovitelj in urednik znamenite Jugoslovanske revije, prek katere je svet spoznaval dela slikarja Ivana Generalića in drugih predstavnikov jugoslovanske naivne umetnosti, ki je bila tedaj v svetu med bolj prepoznavnimi umetniškimi smermi. Vanjo so sprva uvrščali tudi Tisnikarja.