Strašni novi svet

V to poletje smo stopili z volilno katastrofo, tako da je vprašljiva sestava količkaj razumne vlade. A volilna katastrofa je imela še eno dimenzijo: bistveno nazadovanje politične reprezentiranosti žensk. Ne samo, da med več kot dvajsetimi strankami samo eno vodi ženska, celo volilni izplen poslank je mnogo nižji kot pri prejšnjem sklicu: tedaj se je približno ujemal s kvoto, ki je bila predpisana za tokratne volitve (35% bi naneslo 32 poslank, če bi se izvolitev pokrivala s kandidacijsko kvoto), zdaj pa je globoko pod njo. Javno je na to opozorila le kolegica Antić Gaber, fakulteti, kjer je sedes materiae raziskovanja politike, pa se je zdelo bolj pomembno, da se zažene v ukazovanje jeziku in še sama ponovi napako filozofske fakultete. Osnovna napaka filozofske fakultete je v tem, da si kot sedes materiae za raziskovanje jezika ne bi bila smela privoščiti dekretiranja. V znanosti se išče resnica, v primeru zelo patiniranih provokativnih predlogov (iz nemške feministične lingvistike izpred 28 let) je to pot znanstvenega preverjanja. Z naknadnimi znanstvenimi posveti bo to bistveno napako mogoče omiliti, težko pa popraviti.

Slovenistiki očitno ni bilo dano, da bi pokazala na načine, kako se z organsko nastalim jezikom lotevati novih vprašanj, povezanih z empiričnimi spoli (sexus), kakšen je jezikovni status slovničnih spolov (genus) in opozoriti na drugačnost slovenščine od npr. angleščine, v kateri je namesto genusa gender. Če sedeš na napačni vlak, ti kaj malo pomaga, če v njem tečeš proti zadnjemu vagonu. V jezik se pač ne posega z dekreti, znanstvena ustanova nima pravice ustvarjati novorekov, če pa je obenem še sedež jezikoslovja, ji to še kot zavržna ideja ne sme priti na misel.

In tako se v tem poletju in naprej v jesen pogovarjamo o tem, ali bodo kdaj „vsi ljudje sestre“ (L. Pusch, „Alle Menschen werden Schwestern“, Frankfurt/M 1990), pri čemer krepko sekundira fakulteta, ki v obilju vzgaja politike, preučevanje politike pa je ena od njenih znanstvenih nalog. A naloga te fakultete bi bilo čisto nekaj drugega: pomagati misliti politiko. Na letošnjih volitvah je ostalo doma praktično pol volivnega telesa, med tistimi, ki so na volitve prišli, pa se okoli 1% ni mogel odločiti med Chuckom Norrisom in Pujso Pepo. Volivni propad „ženskih kvot“ je eden od elementov te katastrofe. In namesto da bi govorili o tej katastrofi in iskali pot iz nje, se naj pogovarjamo o provokativni jezikovni pasji bombici? Tudi FDV ima znanstvene in strokovne dolžnosti; po Kantovi razdelitvi na „zgornje“ in „spodnje“ fakultete spada med „zgornje“, tiste v navezavi na oblast, medtem ko je Kant filozofski fakulteti dodelil status „spodnje fakultete“, torej tiste, ki je ne obvezujejo interesi. Zato je „solidariziranje“ FDV s filozofsko fakulteto v tej njeni napačni odločitvi zloraba in nonsens.