Strašni novi svet

Odgovor dr. Borisu A. Novaku

Spoštovani gospod!

Že vrsto let z naklonjenostjo spremljam vaše umetniško ustvarjanje in družbeno delovanje, zaradi katerih vas visoko cenim kot pesnika in kot osebnost. Zato obžalujem, da sedaj izmenjujeva mnenja v javni in navsezadnje precej formalistični komunikaciji, vendar se čutim dolžnega odgovoriti na vaše očitke.

Kot ste opazili in opozorili že sami, sem v članku Strašni novi svet, objavljenem v Mladini, 6. julija, napačno zapisal, da je slavistka dr. Monika Kalin Golob članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki ji pripadate sami. Za, verjamem, dobronamerno opozorilo, s katerim ste me prehiteli pri priznanju napake, se vam zahvaljujem ter hkrati opravičujem vam in omenjeni instituciji.

Netočnost je posledica mojega zgrešenega sklepanja glede na okoliščine. V času priprave članka pač nikjer nisem zasledil podatka, da dr. Monika Kalin Golob ni več članica Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, ki ji predsedujete. Zato sem domneval, da je sestava komisije enaka, kot ste jo sami navedli v izjavi Moč jezika in jezik moči: o rabi ženskih jezikovnih oblik, s katero ste obsodili spreminjanje slovničnega spola v pravilnikih Filozofske fakultete. Logična posledica takšnega sklepanja je bilo prepričanje, da je dr. Monika Kalin Golob, ki je članica komisije, tudi članica SAZU. Še posebej ob upoštevanju njenih številnih dosežkov in referenc – gostujoča predavateljica na fakultetah v Zagrebu, Lizboni in Pragi ter avtorica treh znanstvenih monografij, več kot 50 znanstvenih člankov, dveh učbenikov, delovnega zvezka in treh strokovnih monografij – s katerimi se zagotovo uvršča med najuglednejše strokovnjakinje na svojem področju.

Zato me je dejstvo, da za strokovnjakinjo takšnega slovesa in sposobnosti ni prostora v SAZU, neprijetno presenetilo. Že ta podatek mi je zadostoval, da sem ob tehtanju pravilnosti zapisanih navedb zavrnil vaše navedbe, da sta moj članek in intervju z dr. Moniko Kalin Golob »tendenciozna, politikantska in manipulantska«. Drugače od vas sem svoje besedilo podkrepil s številnimi preverljivimi podatki in izjavami uglednih filozofov in univerzitetnih profesoric, ki so ravnanje vaše komisije umestili v ustrezen kontekst.

Spoštovani, v dopisu povsem upravičeno navajate, da si »s svojimi devetdesetimi knjigami in z malone polstoletno zgodovino kritičnih družbenih angažmajev nisem zaslužil takih diskvalifikacij«. Toda v tem primeru je bistveno ločiti med osebno diskvalifikacijo in utemeljeno kritiko nekega mnenja. To ob tej priložnosti dopolnjujem z navedbo dodatnih podatkov, ki po mojem mnenju osvetljujejo ozadje odklonilnega odnosa SAZU in njene Komisije za slovenski jezik v javnosti do uveljavljanja ženskega slovničnega spola v fakultetnih pravilnikih. V omenjeni komisiji ob devetih članih sedi zgolj ena članica; v ključnih vodstvenih organih Akademije, v predsedstvu in izvršilnem odboru, ne najdemo niti ene ženske; med članstvom SAZU je 158 moških in 12 žensk.

Vesel bom pojasnila, s katerim mi boste argumentirano osvetlili ozadja teh razmerij. Lahko tudi na kavi, na katero vas ob tej priložnosti prijazno vabim.

S spoštovanjem,