Bog je Ljubezen in ne more biti maščevalen

Ob nedavnih požarih v okolici Aten in škandaloznem izpadu škofa Ambrozija, ki je požar pripisal božji jezi zaradi ateizma grškega premiera Ciprasa, kar je bilo tudi v naših medijih sprejeto z zgražanjem in neredko posplošenim obsojanjem grške cerkve, sem se živo spomnil velikih požarov v Grčiji leta 2007 in osebne izkušnje s takratnim škofom, sedaj nadškofom Aten in vse Grčije Hieronimom, katerega dostojanstveni odziv na Ambrozijev izpad ni bil deležen enakega zanimanja.

Poleti tega leta smo v okviru nizozemsko-slovenskega projekta Antična mesta Bojotije s skupino profesorjev, specialistov in študentov raziskovali ostaline Tespij, znanih predvsem po Erosovem svetišču, kjer je bilo božanstvo čaščeno v obliki naravnega monolita (kasneje je bil tu tudi znameniti Praksitelov kip Erosa), pa po pesniškem in glasbenem festivalu v svetišču Muz v bližnji dolini pod Helikonom. Slovenska ekipa je bila pri projektu nosilec neinvazivnih raziskav površinskih struktur mesta, daljinskega zaznavanja, geofizikalnih raziskav in dokumentiranja vidnih destruktivnih posegov v strukture in plasti mesta. Hieronim, takrat škof Livadije in Teb, nam je dal na voljo paviljone v cerkvenem kongresnem centru ob samostanu Evangelistrija (Marijino oznanjenje) na pobočjih Helikona nad Haliartom, blizu gorske vasice, ki zdaj nosi ime samostana, nekoč pa se je imenovala Zagora. Njegovo zanimanje in naklonjenost arheološkim raziskavam je pripisati tudi temu, da je med študijem teologije v Münchnu poslušal predavanja iz bizantinske arheologije in je sam spisal in objavil več del o bizantinski arhitekturi v Bojotiji. Vsako leto nas je obiskal in se pogovarjal z nami o rezultatih raziskav in nadaljnjih načrtih, potem pa nas je povabil na večerjo v glavni zgradbi centra. Eno leto je sklical župane bojotskih občin in jih zavezal, da projektu na vse načine stojijo ob strani.

Poletje 2007 je bilo posebej vroče in suho in nekega dne smo ob prihodu s terena opazili požar na hribu Pyrgaki (Stolpič), ki izstopa na grebenu med dolino Evangelistrije in Dolino Muz, nad Askro, kjer je nekoč živel Heziod. Hrib smo dobro poznali, saj je na njem največje prazgodovinsko gradišče iz bronaste in železne dobe (da je največje v regiji, sta pokazala naša zračna fotografija in terenski pregled po požaru), v poznem klasičnem obdobju pa so na njem postavili nadzorni stolp iz velikih pravilno klesanih kamnitih blokov, ki je še danes dobro ohranjen. Gledati, kako visoki ognjeni zublji požirajo prostor te izjemne kulturne dediščine, je bila ne glede na zanimivost prizora, še posebej v večernih urah, za vse nas izkušnja, polna simbolnih sporočil.

Nadškof Hieronim je na državni televiziji Grke pozval k enotnosti in skupnim prizadevanjem za pomoč žrtvam in premagovanje posledic katastrofe, glede izjave škofa Ambrozija pa je dejal, da je bog Ljubezen in ne more biti maščevalen, da škofove besede odražajo njegovo osebno mnenje, da pa obstajajo meje dopustnega, celo ko gre za osebna mnenja.

Požar se je čez noč razširil, a je ostal daleč in drugo jutro smo odšli na teren po načrtu. Ko smo se zgodaj popoldne vračali, smo sicer videli, da se približuje dostopni cesti, toda tu so že bile gasilske straže in imeli smo vtis, da so zadeve pod nadzorom. Sredi popoldanskega počitka pa so se pri nas oglasili policisti in gasilci in nas obvestili, da se bomo morali evakuirati iz centra. Medtem se je razplamtel drugi požar na nasprotni strani: po pobočju nad Haliartom, ki je bilo našim očem skrito, se je širil proti vrhu tik nad nami in kmalu se je nad vrhom pojavila krona visokih plamenov, ki bi se vsak trenutek lahko začeli spuščati proti nam. Opozorili smo skupino in s sodelavcem sva se spustila do samostana, kjer so bili komandant policije, vodja gasilcev, predstojnica samostana in škof Hieronim, ki je, čeprav hudo bolan, prišel, da bi bil v tej kritični uri z redovnicami in jih prepričal, naj samostan zapustijo, pa tudi da bi poskrbel za nas. Bil je vidno pretresen, ves zgrbljen in v globokem premišljevanju. Njegova naloga ni bila lahka in mi smo bili tu manjši problem. Ko sva prišla, nama je pojasnil, da nas bodo, dokler nevarnost ne mine, nastanili v drugem samostanu dobrih 30 kilometrov proti zahodu, na pobočjih Parnasa (Kimisis Theotokou Ierusalim nad Davlijo, v bližini katere je razpotje, kjer naj bi po mitološkem izročilu Ojdip na poti iz Delfov ubil očeta Laja). Težave so mu povzročale redovnice, ki so se zatekle k molitvi v cerkvi in niso hotele oditi. Kakorkoli je ta drama potekala, naša ekipa je center zapustila, in ko smo se spuščali proti Haliartu, so se gasilci že borili s plameni prvega požara ob sami cesti, iz doline pa smo lahko opazovali obseg drugega požara na pobočju. Redovnice so še danes prepričane, da je bog uslišal njihove molitve: veter se je tisti večer obrnil in ogenj se ni spustil do samostana. Čez dva dni smo se vrnili in nadaljevali delo.

Naslednje leto je umrl nadškof Aten in vse Grčije Hristodul in bile so volitve za novega prvega moža grške cerkve. Hieronim je bil kandidat, ki ga niso obremenjevali nobeni korupcijski ali drugi škandali, in na koncu je bil izbran. Kot nadškof se bo zapisal v zgodovino z zahtevo po ločitvi cerkve od države, s kritiko rasizma, antisemitizma, islamofobije in grške neonacistične stranke Zlata zora, z napotilom škofom in duhovnikom, naj ljudem, ki jih je uničila kriza, dajo na razpolago cerkveno zemljo, s sočutjem in pomočjo beguncem pa z obiskom leta 2016, skupaj s carigrajskim patriarhom Bartolemejem (s katerim je bil sicer v sporu) in papežem Frančiškom, najbolj kritičnega begunskega taborišča Moria na Lezbosu, nenazadnje s cerkvenega poglavarja vrednim dejanjem ob letošnjem požaru. Na državni televiziji je Grke pozval k enotnosti in skupnim prizadevanjem za pomoč žrtvam in premagovanje posledic katastrofe, glede izjave škofa Kalavrite in Egaleje Ambrozija pa je dejal, da je bog Ljubezen in ne more biti maščevalen, da škofove besede odražajo njegovo osebno mnenje, da pa obstajajo meje dopustnega, celo ko gre za osebna mnenja. To misel si velja zapomniti, tudi za domačo rabo.