Kultura / Simfonija strasti

Ruski koreograf Boris Eifman se v Ljubljano vrača z baletom, ki predstavlja čustveni, predvsem pa umetniški svet velikega ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega.

Damjana Kolar

V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 21. in 22. avgusta ob 20.00 v okviru 66. Ljubljana Festivala gostoval  Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga z baletno predstavo Čajkovski. Pro et Contra, ki je bila premierno uprizorjena 22. julija 2016 in skozi ples predstavlja čustveni, predvsem pa umetniški svet velikega ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega. S to predstavo je Eifmanu uspelo na odru tako rekoč materializirati nesmrtno glasbo Čajkovskega in s koreografijo izraziti simfonijo strasti.

Balet Čajkovski. Pro et Contra v koreografiji Borisa Eifmana je rezultat njegovega dolgoletnega razmišljanja o osebnem in ustvarjalnem svetu ruskega skladatelja. Gre za nekakšno nadgradnjo predstave Čajkovski iz leta 1993, v kateri se je osredotočil predvsem na osebne odnose in drame Čajkovskega. V novi produkciji je ta komponenta sicer še vedno prisotna, a je bolj v ospredju skladateljeva ustvarjalna osebnost. S predstavo je Eifman želel pokazati, kako velike mojstrovine nastajajo na podlagi vsakdanjih izkušenj, razočaranj in dvomov, in kako je tudi Čajkovski vse to uspel vtkati v svojo glasbo.

v9B1SdMxTAo

"Ob dolgoletnem ukvarjanju z glasbo Čajkovskega sem spoznal, kako globok in brezkončen je bil skladateljev svet. Začel sem razumeti raznolike teme, povezane z njegovim delom, njegovo psihološko identiteto, njegovimi odnosi z bližnjimi. Vsega tega v preteklosti nisem zadostno preučil. Želel sem ustvariti delo, v katerem bi se lahko bolj poglobil v okolje skladateljevega ustvarjalnega trpljenja," je povedal Boris Eifman.

Akademski državni balet Borisa Eifmana je pri nas nastopil že večkrat, nazadnje leta 2016 s psihološkim baletom Up & Down. Eden največjih svetovnih koreografov, ki ga označujejo kot "koreografa filozofa" je zaslovel z drznimi baletnimi interpretacijami klasik svetovne literature. V Ljubljani smo si lahko ogledali Tolstojevo Ano Karenino, Brate Karamazove Dostojevskega, Cervantesovega Don Kihota ter Puškinovega Onjegina.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Politika ne sme dovoliti minimiziranja nasilja

Žrtvam je treba moč dodajati in ne odvzemati s prelaganjem krivde 

Naslovna tema

Hojsov kartel

Ali notranji minister res ni vedel, da je njegov najemnik mednarodni kriminalec in velepreprodajalec drog?

Zakaj je Trump vseeno prejel Nobelovo nagrado za mir

IZJAVA DNEVA