S figo v žepu?

Težava je znana, in kot je na zaslišanju ta teden povedal kandidat za zdravstvenega ministra Samo Fakin, »strokovno nesporna«. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zaradi katerega danes v Sloveniji vsako leto v obliki administrativnih stroškov ponikne okoli 60 milijonov evrov zdravstvenih prispevkov, je treba odpraviti. To obljubljajo tudi vladajoče politične stranke in koalicijska pogodba: »Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bomo ukinili in ga ob ohranitvi iste ravni pravic prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje.«

A Fakin, ki se sicer z zapisanim strinja, poudarja, da bodo v tem primeru poslanci morali najti od 400 do 500 milijonov evrov dodatnega denarja, ki ga sedaj zberemo s tem zavarovanjem. Ena od možnosti je, da bi dodatni denar dobili z zvišanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki zdaj znaša za delojemalce in delodajalce skupaj okoli 13 odstotkov. To pomeni, da bi morali zaposleni in podjetja prispevke za zdravstveno zavarovanje zvišati za dodatne štiri odstotne točke. To pa je, kot je omenil Fakin, neverjetno. S tem se skoraj zagotovo ne bi strinjali niti delodajalci, pa tudi mednarodne organizacije Sloveniji predlagajo znižanje teh prispevkov, ne zvišanje.

Kot alternativno rešitev je Fakin ta teden v parlamentu omenil možnost uvedbe dodatnih trošarin za financiranje javnega zdravstva. »O trošarinah se bomo morali pogovarjati, tudi zato, ker nekatere države, denimo Avstralija, računajo, da bo do leta 2020 ali 2022 škatlica cigaret več kot 10 evrov. Tu niso imeli dilem, to je škodljivo vedenje in tu ne bodo popuščali. Gre za škodljivo vedenje, enako velja za alkohol in sladke pijače. Liter sladke pijače, če jo greste kupit, stane evro. Dvajsetodstotna trošarina na to zame ni nič posebnega,« je dejal. Slišalo se je spodbudno in pravilno. A spomnimo se: ko je vlada Mira Cerarja leta 2014 želela uvesti trošarine na sladke pijače – to so nazadnje preprečili predstavniki gospodarstva – je načrtovala prihodke 4,7 milijona evrov na leto. Z drugimi besedami, rešitev, ki jo je v parlamentu navrgel Fakin, bi verjetno prinesla 0,94 odstotka potrebnih sredstev.

Dejansko je zdravstveno ministrstvo pod vodstvom odhajajoče Milojke Kolar Celarc vse te scenarije z zvišanjem prispevnih stopenj vred že preigralo in po skoraj enoletnem usklajevanju z ministrstvom za finance predlagalo odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo zdravstvenega prispevka, ki bi ga prebivalci plačevali glede na premoženjski status in bi znašal od 20 do 75 evrov. Tak predlog je bil bolj solidaren od sedanjega sistema, pa še 60 milijonov evrov več bi ostalo v zdravstveni blagajni.

A koalicija Marjana Šarca je to že napisano in uresničljivo verzijo zakona o zdravstvenem zavarovanju očitno pospravila v predal. Morda je s figo v žepu obljubila nekaj, za kar tudi Fakin ve, da ni uresničljivo. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji na tak način odpravljamo že 15. leto.