Izak Košir

7. 11. 2018  |  Politika

Lokalna neposredna demokracija

Kateri županski kandidati se ne bojijo participativnega proračuna?

Kdo v Ljubljani obljublja participativni proračun ...

Kdo v Ljubljani obljublja participativni proračun ...
© Danes je nov dan

Inštitut Danes je nov dan je v Poligonu predstavil prve rezultate iniciative, ki so jo poimenovali "Čas je, da občinski denar postane tudi tvoja stvar". Slednja slaba dva tedna pred lokalnimi volitvami nagovarja volivke in volivce vseh slovenskih občin in v kandidatke in kandidate za župane pa spodbuja, da se zavežejo k uvedbi participativnega proračuna v svoji občini. Participativni proračun je proces demokratičnega soodločanja, pri katerem o porabi dela proračunskih sredstev neposredno odločajo prebivalke in prebivalci, gre torej za direktno, neposredno demokracijo.

Participativni proračun določa denimo vnaprej določen delež javnih sredstev, namenjen projektom, ki jih predlagajo in se do njih neposredno opredelijo le občani in občanke. Gre za do potankosti definiran postopek, pri katerem ima končno odločitev pa je na strani občanov in občank, javno pa se objavijo vsi koraki v postopku, vnaprej pa je določeno tudi časovno obdobje, v katerem bodo projekti izvedeni. Z drugimi besedami pušča zelo malo možnosti za morebitno korupcijo ali vmešavanje političnih strank, lobijev in nepotizem.

Pri omenjenem inštitutu so zapisali, da so v skoraj 30 letih obstoja participativnega proračuna velike organizacije, kot so Svetovna banka, Organizacija združenih narodov (OZN), pa tudi večje število univerz in neodvisni raziskovalci dodobra preučili učinke njegovega izvajanja. "Participativni proračun prinaša povečanje učinkovitosti porabe sredstev, hitrejšo gospodarsko rast, bolj enakomeren razvoj občin, zmanjšanje socialnih razlik, boljše ravnanje z infrastrukturo, povečanje zaupanja v demokratične postopke, povečanje aktivacije prebivalcev in prebivalk in drugo," pojasnjuje Žiga Vrtačič iz inštituta Danes je nov dan in dodaja, da s tem načinom bčinsko delovanje postane bolj transparentno in dostopno.

Participativni proračun določa denimo vnaprej določen delež javnih sredstev, namenjen projektom, ki jih predlagajo in se do njih neposredno opredelijo le občani in občanke.

Danes participativni proračun uporabljajo tako majhna kot večmilijonska mesta, med njimi Buenos Aires, Montevideo, Boston, v Evropi pa ga je vsaj enkratno uvedlo že več kot 3000 mest, celo velemesta, kot so Pariz, Milano, Madrid ali Lizbona. In kako je s tem pri nas? V Sloveniji najdemo najboljše primere v Ajdovščini, Komnu in Novi Gorici, v manjši obliki pa tudi v Kranjski Gori.

Za potrebe raziskave je inštitut kontaktral vseh 688 kandidatk in kandidatov na letošnjih lokalnih volitvah in jih prosili za odgovor na vprašanje: “Ali boste v primeru, da boste izvoljeni, v svoji občini izvajali participativni proračun?” Vsi kandidati Dobre države, SD in Levice so se zavezali, da ga bodo uvedli, odgovorov pa niso prejeli od kandidatov SDS in SNS. V raziskavi so prejeli 239 zavez, od tega 199 kandidatov in 40 kandidatk - participativni proračun torej podpira 34 odstotkov vseh kandidatov in 40 odstotkov vseh kandidatk.

Če vas zanima, kdo se je zavezal v vaši občini, lahko to preverite na spletni strani danesjenovdan.si/participativni-proracun. Naj omenimo največjo občino, Ljubljana, kjer so se k participativnem proračunu zavezali vsi županski kandidati, z izjemo aktualnega župana Zorana Jankovića ter njegova izzivalca Anže Logar (SDS) in Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.