TV komentar / Praznik demokracije

Z veseljem smo si ogledali povolilno oddajo na nacionalki. Spoznali smo župane iz občin, za katere ne moremo slišati ob nobeni drugi priložnosti, hkrati pa smo se v zavetju ljubljanskega štaba SDS počutili izredno domače, saj nas je ovil v topel objem vsega, kar nam ta Stranka že leta ponuja. Prvi je nastopil Anže Logar, osmoljeni županski kandidat in vedno bolj prepričljiv naslednik Janeza Janše, nato je pred kamere stopil Rado Pezdir, ki največkrat skuša nastopati kot nevtralni analitik, tokrat pa je analiziral kot član Stranke, za veliki finale pa smo bili nagrajeni še z nastopom samega Janeza Janše. Sprva je kljub očitni razdražljivosti zmogel ostati miren; uspevalo mu je vse do zadnjega vprašanja. Ko je odgovoril še na zadnje vprašanje, pa si ni mogel kaj, da se ne bi vrnil k predzadnjemu, ko ga je novinarka Katarina Golob vprašala, zakaj je Ljubljana za desnico neosvojljiva. Dejal je, da je bila glavno Jankovićevo orodje nacionalna televizija in da je »nedopustno, da je eden glavnih lobistov v štabu gospoda Jankovića mož vaše urednice informativnega programa in da je cela kampanja pod to senco«. Nekako je tragično opazovati, kako nekomu vedno skoraj uspe, a nato v zadnjem hipu sam vse poruši – in to iz čistega neobvladanega gneva. Sicer pa je nacionalka SDS na lokalnih volitvah v Ljubljani jemala celo preresno: skoraj komično je bilo, kako so Anžeta Logarja ves čas imenovali za nekoga, ki je izzivalec Zorana Jankovića; zvenelo je, kakor bi mu dihal za ovratnik, v resnici pa je imel polovico slabši rezultat od zmagovalca.