Tožilska črna luknja

Problema, da se sovražni govor v Sloveniji ne preganja, se zaveda tudi novi, lani imenovani generalni državni tožilec Drago Šketa. Ob nastopu funkcije je sovražni govor postavil med prednostne naloge tožilstva. Odgovornost tožilstva za to, da se je kazenski pregon na tem področju povsem ustavil, je namreč precejšnja. Zato je Šketa že pred časom kolegiju kazenskih vrhovnih državnih tožilcev predlagal, da spremenijo svoje stališče iz leta 2013 in omogočijo nekoliko večje možnosti za pregon sovražnega govora. V ponedeljek so o tem govorili na posebnem, razširjenem sestanku, a vrhovni tožilci šefovih želja niso upoštevali.

Predsednik oddelka za kazenske zadeve Andrej Ferlinc je pojasnil, da so bili prisotni kazenski vrhovni tožilci soglasni, da »se vsa odprta pravna vprašanja glede kaznivega dejanja sovražnega govora po 297. členu kazenskega zakonika lahko še naprej rešujejo v okviru veljavnega stališča iz leta 2013«. S tem stališčem pa je vrhovno državno tožilstvo še dodatno omejilo že tako zakonsko zelo omejene možnosti za pregon sovražnega govora. Slovenija je namreč pred leti pregon sovražnega govora na zakonodajni ravni omejila najbolj med vsemi članicami EU.

Obsodba za kaznivo dejanje sovražnega govora v Sloveniji je tako mogoča le v primeru, da se posledica spodbujanja sovraštva in nestrpnosti pokaže v konkretnem fizičnem nasilju. Povedano po domače, obsodba sovražnega govorca je mogoča le, kadar kdo dejansko fizično napade skupino ljudi, zoper katero je kdo drugi hujskal. Sprejemljiva je tudi posledica, da do fizičnega napada sicer ne pride, a le zato, ker je fizični obračun policija ali kdo drug preprečil … Omejitve so prevelike, saj omogočajo pregon sovražnega govora šele po tem, ko bodo sovražni govorci že dosegli svoje cilje.

Je pa Šketa nekaj dosegel. Pristojni tožilski kazenski oddelek je namreč na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti v enem izmed primerov sovražnega govora, v katerem je bila izrečena oprostilna sodba. Šlo je za zapis na spletni strani: »Par palc amonala, par bomb M75 in par AK-47 za vsak slučaj, mislim, da drugače ne bo šlo. Ali pa tista varianta eden po eden bi tudi šla, da se malo zamislijo. K. prosim za glasbeno željo: Korado/ Brendi, kam so šli vsi cigani.« Višje sodišče je pisca, sovražnega do Romov, po poprejšnji prvostopenjski obsodbi, oprostilo, saj »obdolženec dejanja ni storil na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev«.

Vrhovno tožilstvo zdaj v tej zadevi vrhovnemu sodišču predlaga, naj se izreče glede »ogrožanja javnega reda in miru« kot nujne posledice spodbujanja sovraštva za obstoj kaznivega dejanja. V zakonu nikjer ne piše, da mora biti ogrozitev javnega reda in miru konkretna, kot to tolmačijo višja sodišča. Zakon dovoljuje tudi abstraktno nevarnost, napadi na romska naselja, tudi bombni in s smrtnimi žrtvami, v Sloveniji že leta niso nič novega.

Pomoč zakonodajalca?

Precej manj mučen, dolgotrajen in negotov pa bi bil proces začetka boja s sovražnim govorom, če bi zakonodajalec, torej državni zbor, spremenil zakonodajo. Nekatere spremembe sicer pripravljajo, je potrdila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan, a ne na kazenskem področju. Ob tem je ponovila že znano stališče pravosodne ministrice Andreje Katič, da je to kaznivo dejanje trenutno »primerno urejeno«. Je pa dodala, da razmišljajo o razširitvi pregona sovražnega govora na ravni prekrška, k čemur jih že dlje časa nagovarjajo na vrhovnem tožilstvu.

Prav tako naj ne bi bilo jasno niti, ali bodo v sklopu trenutne reforme zakona o kazenskem postopku sploh predlagali ukrep, ki so ga (neuspešno) na ministrstvu predlagali že v prejšnjem mandatu – možnost, da bi policija lahko pridobila IP-naslove in s tem odkrila storilce, ko gre za obliko anonimnega sovražnega govora prek spleta, ki izpolnjuje znake prekrška. Te možnosti zdaj policija nima.

Švarc-Pipanova še dodaja, da bi se tudi glede odgovornosti urednikov medijev in spletnih strani za sovražne zapise dalo narediti več, a to naj bi bilo v domeni ministrstva za kulturo. Minister za kulturo Dejan Prešiček se je sicer ravno te dni udeležil zasedanja ministrov EU za kulturo v Bruslju, kjer so med drugim razpravljali o vprašanju lažnih novic. Ob tem je povedal, da je »prilagoditev medijske zakonodaje v Sloveniji prvi nujni ukrep pri naslavljanju vprašanja lažnih novic« in se zavzel za uvedbo glob.

Ali bo šlo za rigorozno spremembo po zgledu nove nemške medijske zakonodaje, ki je ob dobrih nastavkih za boj z lažnimi novicami in sovražnim govorom na spletu vprašljiva z vidika svobode govora, ni verjetno. Kako resen bo na koncu poseg v zakonodajo, pa je težko napovedati, saj je Prešiček priznal, da so »zaenkrat še v fazi razmišljanja o morebitni dopolnitvi medijske zakonodaje«.

Da bo nekaj potrebno storiti, kaže tudi nedavna odločitev tožilstva in sodišča, da izjava ekonomista Bernarda Brščiča ne predstavlja sovražnega govora in to kljub temu, da je nedvoumno namigoval, da holokavsta sploh ni bilo: »Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja generacija Nemcev s Kajnovim znamenjem genocida, domnevnega, oziroma holokavstom. Dejansko gre za zelo perfiden način Židov, da so želeli, pravzaprav, nemški um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo in ustvariti načrt raznemčenja, razfrancozenja, razangleženja. In vzpostaviti to multikulti distopijo.«