Popolna družina

V zvezku za predmet Spoznavanje okolja je mama pri hčerki, ki obiskuje drugi razred osnovne šole, opazila nenavadno poimenovanje ene od treh vrst družin. Družine naj bi bile: popolna, enostarševska, razširjena.

Ker se je mami takšno izrazje zdelo neprimerno, sporno pa tudi v smislu vrednotenja družin, je poklicala nekaj staršev hčerinih sošolcev, da preveri, ali je napaka po naključju nastala pri prepisovanju. »Ne glede na to, ali je kdo starš samohranilec ali pa otrok živi z dedki, tetami, mačeho, polbrati, dvema očetoma in v drugih oblikah skupnosti, se njegova družina ne more in ne sme vrednotiti po številu oziroma ’pravilnosti’ članov. Kdo lahko sodi, kaj je popolno?« se sprašuje mama drugošolke.

Toda omenjeno poimenovanje ’popolna družina’ ni zraslo na učiteljičinem zelniku, temveč je ta to povzela iz enega od učbenikov za osnovne šole. Gre za gradivo Lili in Bine 2, ki ga je izdala založba Rokus Klett, katerega avtorici sta Nataša Grošelj in Marija Ribič. Zanimivo je, da se je pri isti založbi v preteklosti že zgodilo nekaj podobnega. Neka druga mama nas je pred dvema letoma opozorila na sporen izraz v zgodbi Mali veliki Nikec francoskega pisca Renéja Goscinnyja, ki jo je prevedel Aleš Berger in je objavljena v berilu Radovednih 5. V besedilu je uporabljena besedna zveza ’pravi moški’, v zgodbi pa je prikazano, da je oče tisti, ki skrbi za družino, mama pa je doma. »Grozno se mi zdi, da osebe, ki so odgovorne za vsebino, ne premorejo dovolj refleksije, da bi prepoznale, kaj je dobra vsebina za otroke in kaj ne,« je bila takrat kritična mama neke osnovnošolke.

Zaradi ’popolne družine’ v učbeniku Lili in Bine 2 se je nato na Facebookovi strani Kje pa vas čevelj žuli – šolstvo razvila zanimiva razprava, ki je sprožila več kot sto komentarjev, v njej so sodelovali starši, pa tudi učitelji in učiteljice. Ena od njih, ki uči v drugem razredu, je denimo zapisala: »Niti pod točko razno nisem in ne bom nikoli uporabila take terminologije. Je ni v načrtu, še manj v resnici. Pri meni vsak otrok napiše imena članov v družini. Povem jim, da tudi če so starši ločeni, imajo otroci očeta in mamo enako radi. Pogovarjamo se o medsebojnem spoštovanju, o delu doma. Babice in dedke damo v kroga in ju povežemo z očetom in mamo. Prav nobenih poimenovanj kakšne popolne družine.«

Izraza ’popolna družina’ sicer ni v učnem načrtu, tam piše, da morajo otroci zgolj razumeti pomen sodelovanja in spoštovanja med družinskimi člani in poznati pomen delitve dela med njimi.

Članica Društva enostarševskih družin Slovenije pa je opozorila, da so že pred leti opozarjali na povsem neustrezno poimenovanje. "Takšno poimenovanje je zapisano v učnem načrtu. Učitelji pa mu pogosto slepo sledijo, čeprav vsi poudarjajo, da je učitelj v razredu avtonomen. V 4. razredu je nekoliko bolje."