Intervju / Predsednik Katalonije: Vsi španski politiki so namigovali, da je Slovenija odgovorna za nasilje v Jugoslaviji

»Tudi jaz bi imel takšno pisarno,« nam je dejal katalonski predsednik Quim Torra (55) in z gibom roke proti oknu pokazal na park Tivoli, v katerem stoji Muzej novejše zgodovine Slovenije. Tam, na Cekinovem gradu, daleč od njegovega urada, sedeža katalonske vlade, razkošne barcelonske palače iz 15. ali 16. stoletja, ki izpričuje večstoletno avtonomijo Katalonije, smo se s predsednikom pogovarjali o ključni temi njegovega mandata: o prizadevanjih Kataloncev, da bi na zavezujočem, v mednarodni skupnosti potrjenem referendumu o neodvisnosti lahko sami odločali o svoji usodi.

Španske oblasti, sklicujoč se na ustavno načelo o »nedeljivi enotnosti« španske nacije, Kataloncem pravico do samoodločbe odrekajo. Ne le s togim legalizmom, temveč tudi – kar izpričuje nasilje španskih policijskih enot nad udeleženci (nelegalnega) referenduma o neodvisnosti lani oktobra – z represijo in kazenskim pregonom tistih katalonskih politikov, ki so ga pripravili.

Novi katalonski predsednik ravna v skladu z voljo Kataloncev, ki so na volitvah lani decembra znova večinsko podprli independistične stranke. Vendar je septembra v svojem briljantnem nagovoru ljudstvu, naslovljenem Naš trenutek, prizadevanja Kataloncev za pravico do samoodločbe internacionaliziral z njihovo umestitvijo v kontekst širših evropskih prizadevanj za pravo demokracijo. Mednje sodijo tudi tiste demokratične pobude, ki spričo preporoda evropskih nacionalizmov poudarjajo državljanske in ne (le) kulturne sestavine v tkivih držav članic.

Torra se je v Sloveniji sestal z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom, nastopil v mestni hiši s predavanjem o tem, zakaj je španska ustava za Katalonce »kletka«, in se s člani Gospodarske zbornice dogovarjal o sodelovanju med Slovenijo in Katalonijo.

Sprejel ga je tudi predsednik Borut Pahor. Bilo je prvič, da je katalonskega predsednika, čeprav na neformalnem pogovoru, sprejel predsednik druge države.

Gospod predsednik, pravzaprav ste, če lahko tako rečem, novinec v politiki. Več kot 20 let ste bili odvetnik, zaposleni v multinacionalki, nato novinar, urednik in založnik. Že prej ste sicer delovali v združenjih, ki si prizadevajo za samostojno Katalonijo, a v politiko ste vstopili šele decembra lani, ko ste bili kot neodvisni kandidat na volilni listi JuntsxCat katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta izvoljeni za poslanca v katalonskem parlamentu. Sedem mesecev kasneje ste že postali predsednik Katalonije. Zakaj ste se odločili vstopiti v politiko?

Ker me je iz izgnanstva poklical predsednik Puigdemont in mi dejal: »Quim, sodeluj z mano, saj bomo nadaljevali naš boj za neodvisnost. Kandidiraj na volilni listi, ki jo pripravljam.« Ko te iz izgnanstva pokliče predsednik in izreče takšne besede, to narediš. Sedem mesecev kasneje sem postal predsednik, vendar šele potem, ko je špansko sodišče preprečilo imenovanje treh drugih kandidatov za katalonskega predsednika, med njimi tudi Puigdemonta.