Kdo potrebuje javnost?

Dobršen del nevladnih organizacij je opozoril, da vlada Marjana Šarca ne spoštuje pravil igre, ki jo zavezujejo k javni razpravi o vseh novih predpisih. Je pa res, da ta vlada pri tem ni nič drugačna od prejšnjih. To porazno stanje kaže števec kršitev na tem področju, ki jih že leta vestno evidentirajo v Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Potem ko se je vladi izteklo prvih t. i. sto dni miru, so se nevladniki vprašali, kako se je izkazala doslej. Za oceno razmer so predlagali »preprosto in zakonsko določeno merilo: ali vlada spoštuje zakonodajo, ki predvideva javno razpravo o vseh novih predpisih«.

Eno izmed glavnih pravil, ki javnosti omogočajo, da se seznani s predlagano novo zakonodajo in morda celo poda pripombe, je pravilo o najmanj 30-dnevni javni razpravi o vsakem novem predpisu, ki ga sprejema državni zbor. To določa resolucija o normativni dejavnosti. In tej nevšečnosti se vlade najpogosteje izognejo s sprejemanjem zakonov po skrajšanem postopku, ki rok za javno razpravo skrajšajo ali kar odpravijo. Sedanja vlada, opozarjajo v nevladnem sektorju, »krši pravilo o 30-dnevni javni razpravi kar v 57 odstotkih postopkov«.

Najbolj so se na omenjeni rok v dosedanjem mandatu požvižgali na ministrstvu za obrambo in ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer ga niso spoštovali prav pri nobenem od predlaganih zakonov. Na prvem so predlagali štiri zakone, na drugem šest. Nominalno pa so določbe resolucije največkrat kršili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na ministrstvu za infrastrukturo. Na prvem rokov niso spoštovali pri 13 od 19 predlaganih predpisov, na drugem pa pri 12 od 16.

Nevladni sektor se je zato vladi že na začetku mandata odločil sporočiti, da »je izključevanje civilne družbe iz zakonodajnega postopka protizakonito in škodljivo. Pomanjkanje dialoga z vsemi deležniki se odraža tudi v analizi vsebinskega dela ministrstev.« Pri tem so premiera Marjana Šarca pozvali, »da neha izključevati civilno družbo iz razprav o predlogih, o katerih odloča državni zbor«. Ali bodo njihovi pozivi uslišani vsaj deloma, bo pokazal čas ali bolje števec kršitev ob koncu mandata. Doslej je nevladni sektor različne vlade na to opozarjal bolj ali manj neuspešno.

Odkar je bila leta 2009 sprejeta resolucija o normativni dejavnosti, je določbe te resolucije najmanjkrat kršila vlada Boruta Pahorja, a še vedno v več kot polovici primerov – pri 53 odstotkih postopkov sprejemanja predpisov.

Prejšnja, Cerarjeva vlada je določbe o sodelovanju (zainteresirane) javnosti pri pripravi zakonov in podzakonskih aktov kršila v 60 odstotkih. Vlada Alenke Bratušek je to storila v 64 odstotkih, vlada Janeza Janše pa kar v 81 odstotkih.