Kaj se trži, ko se prodaja stanovanje?

Utečeni posel

Oglas za prodajo stanovanja v Ljubljani

Oglas za prodajo stanovanja v Ljubljani

Pred časom smo na spletu zasledili oglas za 27 m2 veliko garsonjero v središču Ljubljane, ki jo nepremičninska agencija Ljubljana nepremičnine prodaja za 250 tisoč evrov. Prodaja stanovanja, katerega menjalna vrednost izstopa tudi v času, ko cene povprečnega stanovanja močno presegajo finančne zmožnosti večine prebivalcev Ljubljane, pa ni sporna zgolj zaradi izklicne cene, ampak tudi zaradi načina utemeljevanja višine te. V opisu je mogoče prebrati: »Stanovanje se prodaja kot utečen posel na AIRBNB portalu z letnimi prihodki cca. 15.000–18.000 EUR, vključno z vso opremo, stroji, gospodinjskimi pripomočki, posodo in kolesi in spletno stranjo na Airbnb portalu z vsemi pozitvnimi komentarji strank (preko 200 Reviews).« Prodajalec nato z velikimi črkami zapiše: »ODLIČNA PRILOŽNOST ZA INVESTICIJO.«

Ob zapisu v oglasu se nujno vprašamo, kaj prodajalec sploh trži. Ali res prodaja stanovanje, katerega glavni namen je omogočanje kakovostnega in dostojnega bivanja, ali trži naložbeno priložnost, ki je v tem primeru po nekem naključju prevzela obliko stanovanja? Lahko še sploh govorimo o stanovanju kot nujni dobrini za preživetje ali imamo opravka zgolj s posebno vrsto finančnega instrumenta, ki prinaša neki letni donos? Če upoštevamo dikcijo oglasa (in logiko delovanja stanovanjskega trga v Ljubljani), potem zagotovo drži drugo. S tem pa se moramo vprašati, kaj se sploh trži. Če nimamo opravka s stanovanjem kot domom, ampak z nepremičnino, ki prinaša neki letni donos, kaj so pogoji črpanja tega donosa?

Če govorimo o Airbnbju, se trži dostop do turistične destinacije, zato je donosnost nepremičnine odvisna predvsem od lokacije. Ne trži se osebna nota oddajalca, o čemer bi nas radi prepričali apologeti t. i. industrije gostoljubja, niti se ne trži kakovost nepremičnine, o čemer nas prepričujejo nepremičninski agenti, ampak predvsem njena lokacija. Toda kaj ima lastnik nepremičnine z lokacijo stanovanja? Je zgradil okoliško infrastrukturo in vlagal vanjo? Ne, ta je večidel produkt javnega denarja in dela izkoriščanih gradbenih delavcev. Je poskrbel za okoliške znamenitosti? Nikakor, te so zgodovinska usedlina idej in dela tisočev rok in glav, ki so ta prostor zasedale pred njim. Je vsaj poskrbel za razpoloženje v okolici, urbanost in domačijsko izkušnjo, ki jo trži sodobni turizem? Ponovno je odgovor ne, saj je ta proizvod skupnega dela vseh okoliških prebivalcev. Na kratko, posestnik trži lokacijo, ki je skupni proizvod vseh meščanov.

Tako se Churchill, ki mu nihče ne more očitati sovraštva do posestnikov, ni motil, ko je parlament leta 1909 nagovoril z besedami: »Ceste so zgrajene, ulice so narejene, storitve so izboljšane, električne luči spremenijo noč v dan, voda je pripeljana iz zajetij stotine milj v gorah – in medtem posestnik ne počne nič.« Lastnik nepremičnine ne le da ne počne nič, ampak s tem, ko ne počne nič, tudi služi. Zasebno si prisvaja vrednost, ki je proizvod zgodovinskih in sedanjih odnosov vsega mestnega prebivalstva. V lasten dobiček pretvarja delo drugih. Delo vseh izkoriščanih gradbenih delavcev, ki so uredili mestno središče, premalo plačanih turističnih vodnikov in natakarjev, preobremenjenih kuharjev in prodajalcev. Medtem ko oni delajo, lastnik stanovanja zgolj odpira vrata turistom, ki v mesto niso prišli zaradi njegovega stanovanja, ampak zaradi kolektivnega dela mestnih prebivalcev. Prisvaja si nekaj, kar ni produkt njegovega dela.

Regulacija Airbnbja tega odnosa ne bo odpravila, ampak ga bo le legitimirala. Kot delavska zakonodaja (s čimer ne mislim, da je odvečna) ne odpravlja izkoriščanja, ampak ga le pravno uredi, tudi različne Fursove akcije, pa naj bodo še tako smotrne, ne odpravljajo plenilskega poslovnega modela. Nasprotno, pravna regulacija in ustrezno odvajanje davkov ta odnos le krepita, saj v normalno in sprejemljivo stanje prevedeta nesprejemljivo pretvarjanje stanovanj v naložbene priložnosti. Legitimirata razmere, v katerih lastništvo nepremičnine (in ne pozabimo, da je to izjemno neenako razporejeno) prinaša nove vire prihodkov, najemniki pa so potisnjeni v ostro bitko s turisti. S tem pa lastnikom sporoča, naj lastništvo stanovanja pretvorijo v poslovno dejavnost. Da le plačajo ustrezne dajatve in se držijo normativnih okvirov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.