Starejši in mlajši 

Zgodba gre nekako takole: nekoč sta bila oba v isti čredi. Eden malo starejši, previden, drugi malo mlajši, zaletav. Pa reče mlajši starejšemu: »Poglej, koliko telic je tam spodaj, hitro teciva in jih naskočiva vse naenkrat.« Starejši modro odgovori: »Počasi se sprehodiva in se posvetiva drugi za drugo.« Mlajši ni zdržal, bil je neučakan, hotel je svoj plen takoj. Kot je to navadno na oblasti, je sledil razkol, shizma. Mlajši je zapustil čredo, hotel je biti alfa samec. Poiskal si je svojo čredo in svoje telice. Ampak to mu ni bilo dovolj. Hotel je vse telice. Vendar tako ne gre. Ne moreš imeti vseh telic. Kje je tu pravičnost, solidarnost, enakopravnost?

Mlajši ni zdržal, bil je neučakan, hotel je svoj plen takoj.

Stari mu seveda ni pustil svojih telic. Ravs je bil neizbežen in še traja. Mladi mu tega ne bo odpustil do konca življenja. Tukaj bi lahko prišel konec zgodbe. The end. Ampak tu sledi presenečenje. Zgodi se upor telic: »Zakaj pa bi morale biti plen in last kogarkoli, starega ali mladega?« Apage satanas! Te prilike ni ne v verskih ne v partijskih priročnikih. Ježeštana! To je 21. stoletje, ti boljševiki pa so iz prejšnjega tisočletja. 

Iz rubrike Mladinamit. Več v novi Mladini >> #Mladina6