Intervju / Ksenija Dobrila: Manjšinam je treba zagotoviti politično predstavništvo z vpisom te pravice v ustavo

Na sobotnem kongresu Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene izmed dveh predstavniških organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji, so člani z dvotretjinsko večino izvolili za novo predsednico Ksenijo Dobrila. Nekdanja učiteljica in ravnateljica, ki je bila v minulih štirih letih predsednica Institucionalnega paritetnega odbora, ki bdi nad udejanjanjem zaščitnega zakona iz leta 2001, je zamenjala prejšnjega predsednika Rudija Pavšiča. V času njegovega 23-letnega predsedovanja Zvezi je bil odobren zaščitni zakon, Slovenija je vstopila v Evropsko unijo in zgodila se je finančna in gospodarska kriza, kar vse je vplivalo na politični in gospodarski položaj Slovencev v Italiji. Zdaj so pred narodno skupnostjo Slovencev v Italiji novi izzivi, povezani s političnimi spremembami v Evropi, zlasti pa s spremembo političnega vzdušja v Italiji, ki ga v vladni koaliciji krojita populistično Gibanje petih zvezd in nacionalistična Liga.

Morda se je res, kot so poročali mediji, novi predsednici SKGZ med predstavitvijo programa na sobotnem kongresu malce tresel glas, kar sama pripisuje »teži odgovornosti«, ki jo z vodenjem Zveze prevzema na svoja pleča. Vendar ima Ksenija Dobrila, prva ženska na čelu Zveze, zelo jasno, tudi operativno uresničljivo vizijo, kako v novih političnih razmerah v Italiji zagotoviti ne le obstoj, temveč tudi razvoj slovenske skupnosti v Italiji; vizijo, utemeljeno tudi na projektih, ki jih je usmerjala, vodila in spodbujala kot predsednica paritetnega odbora.

V pogovoru po izvolitvi ste na vprašanje Primorskega dnevnika o vaših prvih ukrepih na mestu predsednice SKGZ odgovorili, da morate najprej dobiti vse informacije, povezane z organizacijo. A že napis na govorniškem odru je napovedal »čas sprememb«. Kakšnih?

Prepričana sem, da mora Slovenska kulturno-gospodarska zveza postati – ne nazadnje ji to veleva tudi opredelitev v njenem nazivu – bolj povezovalna in bolj prepoznavna na vseh ključnih področjih delovanja naše narodne skupnosti v Italiji, obenem pa se še bolj uveljaviti tudi kot pomemben dejavnik v ustvarjanju odprtega in večkulturnega čezmejnega prostora. Za udejanjanje teh ciljev bi moral vsak deležnik v »mreži«, ki nas povezuje v SKGZ, zasnovati načrt svojega delovanja, z jasno opredeljenimi strategijami in z navedbo operativnih dejavnosti. Tako bi morali ravnati na vseh področjih delovanja narodne skupnosti, šolskem, jezikovnem, pravnem, upravnem, družbenem, medijskem, športnem in gospodarskem. To velja še posebej za šole, steber naše skupnosti, saj se zaradi padanja natalitete in izseljevanja mladih iz našega okolja srečujemo s skrb zbujajočim trendom zmanjševanja števila slovensko govorečih. Potrebujemo strategijo deasimilacije in pridobivanja novih govorcev. Z jezikom obstanemo ali pademo. Obenem pa si moramo prizadevati za večjo pojavnost našega jezika in mu, saj je v minulih stoletjih pomembno prepojil tukajšnje kulturno in politično življenje, zagotoviti priznanje in dostojanstvo, kakršni si zasluži.